Ada Kogovšek je tanečnice. Tanec je její způsob života, který ji vede velmi zajímavou cestou. Hodně cestuje, trénuje s tanečními mistry a své znalosti předává svým žákům v taneční škole Kazina. Nejblíže mu je hip hopový žánr tance ve všech jeho variacích. Společně se budeme moci vydat do světa pouličního...
Ada Kogovšek je plesalka. Ples je njen način življenja, ki je vodi po zelo zanimivi poti. Veliko potuje, se izobražuje pri mojstrih plesa in svoje znanje prenaša na svoje učence v plesni šoli Kazina. Najbližje ji je hip hop zvrst plesa v vseh svojih različicah. Skupaj se bomo lahko podali v svet street jazz in raziskovali Urbane ritme.
Kdaj si se zaljubila v ples?
Že od malih nog. Začela sem z baletom, ker so mi zelo všeč bila krila ozirom tilčki. Veliko smo plesali tudi doma na družinskih slavjih. Sem zaprisežena plesalka. Že zelo zgodaj sem začela svojo plesno pot v plesni šoli Kazina. Začela sem z jazz baletom in se pri trinajstih zaljubila v hip hop zvrst plesa. Poleg hip hopa pa se ukvarjam tudi z drugimi zvrstmi vse od contemporary plesa, jazza, street jazza vse tja do housea etc.
Ples naj bi zahteval veliko odrekanja. Je temu res tako?
Ko sem bila mlajša se je to mogoče odražalo v tem, da medtem ko so ostali vrstniki hodili ven na kave, sem jaz bila na treniningih. Sprva sem imela občutek, da zanemarjam prijatelje in družabno življenje a sem kaj kmalu ugotovila, da so moji prijatelji in zabava ravno na treningih. Če imaš nekaj tako rad tega ne doživljaš kot odrekanje. Je pa veliko trdega dela če želiš biti profesionalni plesalec.
Lastnosti dobrega plesalca so …
Trdo delo. Ne verjamem v to, da moraš biti predvsem talentiran. Vrhunskosti se lahko priučiš. Če ti je nekaj všeč in če si pripravljen veliko uložiti v to, boš to tudi postal. Poznam plesalce, za katere sem bila pred desetletjem mnenja, da imajo dve levi nogi. Dokazali in pokazali so mi, da temu ni tako, saj plešejo sedaj res vrhunsko. Nikoli več ne rečem, da nekdo ni plesalec. Vsi se lahko plesa naučijo, če si tega le želijo.
Torej si mnenja da ljudi z dvemi levimi ni?
Ljudi je treba zgolj usmeriti. Na plesnih pedagogih je, da jih naučimo kako morajo slišati glasbo. Predvsem pa to, kako se ob glasbi sprostiti in premagati strah pred tem, da ne znajo plesati. Zadnje čase gremo v plesni šoli v to smer, da ljudi ne učimo zgolj koreografij, temveč kako se ob plesu zabavati. Učimo jih kako uporabiti pridobljeno plesno znanje v življenju.
Pripravljate delavnice Urbani ritmi za naše bralce. Kaj je njihov namen?
Naša želja je, da bi plesišča v klubih bila bolj polna, kot prostori pri točilnih pultih ali mesta okoli plesiča in to že v prvem delu večera. Važno nam je, da se ljudje ob plesu sprostijo in zabavajo. Da jim ples pomeni sprostitev in ne dodatnega stresa. Tako bomo pripravili delavnice vsako drugo sredo v mesecu ob 17.30 v Kazini kjer bomo raziskovali različne plesne sloge. Začeli bomo s street jazzom. Zaplesali bomo v petkah, raziskali bomo trike house glasbe, se naučili nekaj kul clubbing gibov, poskakovali na hip hop …
So delavnice namenjene zgolj nežnejšemu spolu?
Nikakor ne. Prvine street plesov so bile vedno namenjene plesu v paru. Namenjeni so bili spoznavanju novih ljudi. Bili so usmerjeni k temu, da lažje pristopiš k dekletu ali fantu. Seveda z znanjem plesa. Prav zaradi tega si želimo veliko moških udeležencev, ki bodo plesnim delavnicam unesli malo moške plesne energije.
Zakaj pri nas ne pride do spontanih street battlov?
Ker tovrstnega pojava ni v naši kulturi. V Ameriki imajo tovrstna srečanja tradicijo. Pri nas bi morala občina in družba sprejeti pojav, da se skupina mladih zbere na javnem mestu, pusti glasbo zelo naglas in začnejo plesati na cesti. In to ne zgolj ob nekem dogodku temveč spontano… nekega popoldneva, ker si tega zaželijo. Pri nas se to tretira kot kaljenje javnega reda in miru. Dokler se to ne bo spremenilo tudi spontanih cestnih plesnih izzivov ne bo. Se pa dogajajo, a so redki in malo bolj ”skriti.”
Se ti zdi, da se je ples pri nas preveč institucionaliziral?
Morda res. V plesnih šolah smo se morda preveč usmerili v tekmovanja in čim boljšim rezultatom, čim boljšim nastopom… Prav zaradi tega smo se v Kazini odločili, da bomo plesalce učili uživati v plesu. Z mojimi učenci dostikrat ugasnemo luči, pustimo glasbo in plešemo. Ne delamo koreografiji temveč jih na ta način ”prisilim” uporabiti svoje plesno znanje v praksi. V enem letu sem opazila velik napredek pri svojih učencih. Na koncu treninga so vsi nasmejani in zadovoljni s treningom.
Kje lahko v Ljubljani doživimo pristno hip hop kulturo?
Imamo kar nekaj zanimivih mest, kjer jo lahko izkusimo. Hip hop kultura pa ni zgolj omejena na ples. Tu so grafitarji, skejtarji, raparji etc. Pot nas lahko zanese v klub K4, Bi-Ko-Fe, Urban Roof ob Stari cerkvi v Šiški, kjer imajo skejt park, plezalno streho etc. Zanimivo je, da se tudi v Štanjelu na Krasu dogajajo zelo zanimive zabave. Dogajanja je veliko, le malo bolj se moramo potruditi, če ne želimo izkusti komerciale ki jo je vedno več po svetu in tudi pri nas.