Kde začala láska ke Ganga? Začalo to na počátku 80. let, kdy jsem jako student Lublaňské akvaristické společnosti přišel do lublaňské zoo zařídit akvária. Pak jsme my kluci začali dělat další práce na zahradě atp
Kje se je začela ljubezen do Gange?
Začelo se je v začetku 80. let, ko sem kot študent v okviru Društva akvaristov Ljubljana prihajal v ljubljanski živalski vrt urejat akvarije. Potem smo fantje začeli opravljati tudi druga dela v vrtu in takrat sem prišel v stik z Gango. Bila je edina žival, ki me je povsem prevzela in začel sem brskati po literaturi in spoznavati socialno strukturo, morfologijo, taksonomijo slonov. Leta 1993 sem se zaposlil v živalskem vrtu kot oskrbnik živali, vendar sem ga po petih letih zaradi nesoglasij s takratnim vodstvom, predvsem glede oskrbe slona, zapustil.
Se je od leta 1976, ko je Ganga kot Titovo darilo Ljubljani prišla v živalski vrt, do danes kaj spremenilo?
Ko je Ganga prišla v živalski vrt, njeni oskrbniki niso vedeli veliko o oskrbi slona. Kot posledica neprimernih pogojev je bila Ganga tedaj izjemno nepredvidljiva žival, ki so jo skušali krotiti s silo. Ko sem se prvič zaposlil v živalskem vrtu, sem začel delati z Gango, vendar je moj trening takrat temeljil bolj na lastnem občutku kot na znanju o slonih. Zdaj sem po dveh vmesnih premorih v ZOO Ljubljana zaposlen že tretjič. Opazil sem, da je Ganga v zadnjih nekaj letih, po zaslugi oskrbnikov Roberta Prašnikarja in Silva Grilja, izjemno napredovala. Vidi se, da se dobro počuti, čeprav je sama. V planu prenove vrta sta tudi popolnoma nov slonjak in družina slonov. Sloni so namreč socialna bitja in za izboljšanje njihovih pogojev sta večje število osebkov in nov slonjak ključnega pomena.
Katere pogoje mora izpolnjevati oskrbnik slona?
Pri nas status oskrbnika slona še ni definiran. Naziv, ki ga imam, je oskrbnik živali. Za to je potrebna najmanj srednješolska izobrazba naravoslovne smeri, npr. veterinarski tehnik. Zaenkrat še niso potrebni posebni preizkusi znanja. V tujini ločujejo štiri stopnje oskrbnika slona. še posebej priznana šola za izobraževanje o slonih je v Hamburgu The First European Elephant Management School, kjer sva z Robertom v novembru pridobila certifikat za oskrbnika slona. Sicer je res, da vsakdo ni primeren za oskrbnika, saj moraš v odnosu do živali pokazati določeno stopnjo avtoritete. Zato tudi razmišljamo o uvedbi določenega preizkusnega časa za oskrbnike.
Za slone je znano, da so izjemno čustvena in inteligentna bitja. Kako se to kaže v odnosu Gange do tebe?
Ganga mi je moje odhode iz vrta in začasne prekinitve dela z njo zelo zamerila. Vložil sem veliko truda, da sem si ponovno pridobil njeno zaupanje. Njena zamera se je kazala predvsem v neposlušnosti. Glede na to pa, da sem jo zelo razvajal, mi je kmalu odpustila. Z Gango sva prijatelja, vendar je njena avtoriteta danes moj kolega Robert, ki je v zadnjih letih vanjo vložil največ.
Kakšen zanimiv pripetljaj ali zgodba v zvezi z Gango?
Ganga ne mara hrupa. še posebej jo plaši, če mimo slonjaka pelje kamion, ki je večji od nje. V takšnih primerih se umakne v notranji prostor, zmeraj zapre vrata za seboj in se skriva, dokler “nevarnost” ne mine. Sicer pa Ganga pokaže tudi ljubosumje. Če se s kom pogovarjam, se začne postavljati med mano in sogovornika, kar je lahko zaradi njene velikosti zelo moteče (smeh).
Kako izgleda vajin delovni dan?
Okrog sedme ure zjutraj se odpravim v slonjak, kjer postorim vse, kar je potrebno, od čiščenja do obvezne nege slona. Pri Gangi se zadržim, kolikor je le mogoče, nato moram s kolegi poskrbeti še za ostale živali, kot so žirafe, kamele in podobno. Svetli točki dneva sta predstavitev in hranjenje slona, kjer obiskovalcem vrta pokažemo, kaj smo se v teh letih naučili. Jahanje, dvigovanje nog, prevračanje debla …, nikakor pa Gange ne učimo ničesar, česar sloni v naravi ne počnejo. Proti večeru sledi še priprava živali za čez noč in dan se konča, kot bi mignil.
Kaj si počel v obdobjih, ko nisi bil zaposlen v ZOO Ljubljana?
Pet let sem bil zaposlen v trgovini Vetconsult pharma, kjer se je moje znanje o veterinarski medicini zelo izpopolnilo. Leta 2002 sva z ženo odprla podjetje Rumeni Taxi, s čimer sva želela Ljubljani ponuditi ugodno, predvsem pa okolju prijazno taksistično storitev, ki je prepoznavna po hibridnih vozilih.
Je v družini kaj ljubosumja zaradi tvoje “ljubice”?
Oba z ženo sva zelo zaposlena, jaz v živalskem vrtu, ona pa s podjetjem, kjer sva bila prej oba. O tem smo se veliko pogovarjali že pred mojo odločitvijo, da se vrnem v živalski vrt, tako da nam to sedaj ne predstavlja prevelikega problema. Sin, ki ima 10 let, je celo vesel, da lahko kdaj pride h Gangi na obisk.
Kako zapolniš svoj prosti čas?
Kolikor ga ne porabim za brskanje po internetu o slonih in če ga je mogoče uskladiti z ženinim urnikom, se z našim avtodomom odpravimo ob kakšno jezero, kjer se udeležimo druženj ali tekem z električnimi čolnički. Radijsko vodene naprave so tudi ena od mojih strasti iz mladosti. Sem član kluba modelarjev Ljubljana.
Z ženo sta tudi ustanovitelja Hrošč kluba Slovenije. Imate še kje kakšen predelan avto ali za ta hobi ni več časa?
Po 18-ih letih imamo še zmeraj predelanega VW Speedsterja in tudi naš avtodom je nekoliko prilagojen našim potrebam. Če ne bi bilo slonov v mojem življenju in če ne bi imela Rumenega taxija, bi se s tem verjetno ukvarjala profesionalno. Z ženo sva že želela ustanoviti tunning podjetje, vendar takrat v Sloveniji za to še ni bilo dovolj dobrih pogojev. Takrat smo bili ekipa, ki se je tega lotila, in smo predelovali motorje in avtomobile. Sem človek, ki je počel že veliko stvari, vendar sem trenutno popolnoma predan slonom, izobraževanju in pripravi protokolov za njihovo oskrbo v ujetništvu.
