Pavla Jesih byla inspirací pro nejnovější hru Matjaže Pograjce, v níž režisér oblékl do gojzarje i své umělecké kolegy.
Pavla Jesih je bila navdih za najnovejšo predstavo Matjaža Pograjca. Za predstavo je režiser svojim umetniškim sodelavcem obul gojzarje in deloma so oder zamenjali za gore. Ko govorimo o Pavli Jesih, so gore zagotovo najbolj primeren kraj pripovedovanja, saj so bile zanjo tisti svet, kjer je začutila neodvisnost. Alpinistka, ki je nanizala številne prvenstvene smeri, je bila sicer domača tudi v poslovnem svetu, a vseskozi jo je gnala želja po neznanem, delovala pa je samorastniško. Z Miro Marko Debeljak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega, pa tudi evropskega alpinizma. Pavla Jesih je sicer plezala predvsem z moškimi soplezalci, med njimi Miho Potočnikom, Danilom Martelancem, Stankom Tominškom in Jožo Čopom. Leta 1933 se je poškodovala v hudi nesreči v Veliki Mojstrovki, po kateri se je preusmerila v kino in že pred drugo svetovno vojno razširila mrežo kinodvoran od Celja, Ptuja do Ljubljane. Tako nekaj časa ni plezala, takoj po drugi svetovni vojni pa sta z Jožo Čopom napadla osrednji triglavski steber (današnji Čopov steber). ”To je bil najtežji vzpon celotne generacije med obema svetovnima vojnama, krona celotnega obdobja, izraz volje, natančneje fanatizma, saj sta ga preplezala, potem ko nekaj let nista plezala,” so zapisali ob predstavitvi predstave. Čeprav ni bilo tako dogovorjeno so smer poimenovali Čopov steber, saj ”predvojna buržujka ni ustrezala modelu novega človeka, železar in preprost človek Čop se je zdel veliko primernejši.” Vse in še več bi lahko zapisali o Pavli Jesih, a več naj pove predstava Matjaža Pograjca, za katero je dramsko besedilo ustvaril prevajalec, dramatik in romanopisec Andrej E. Skubic. V predstavi v glavnih vlogah igrajo Maruša Oblak, Katarina Stegnar, Barbara Ribnikar, Primož Bezjak, Uroš Kaurin, Boris Kos in Blaž Šef. V pričakovanju nadvse zanimive predstave.
