Rozpustilé, hravé, vynalézavé, usměvavé, odvážné, jiné i „provinilé“ jedinečnými šperky. Za Patsy se skrývá návrhářka Erika Felicijan. Pravidelné zaměstnání a šedou každodennost vyměnila za vlastní tvůrčí cestu. Kromě hýčkání pětinohých kamarádů Patsy pomáhá propagovat Divadlo pro miminka a batolata a je aktivní...
Nagajiva, igriva, iznajdljiva, nasmejana, drzna, drugačna in ”kriva” za unikaten nakit. Za Patsy se skriva oblikovalka Erika Felicijan. Redno zaposlitev in siv vsakdan je zamenjala za stopanje po lastni ustvarjalni poti. Poleg razvajanja petnoge Patsy pomaga pri promociji Gledališča za dojenčke in malčke in je aktivna še na številnih drugih takšnih in drugačnih projektih.
Hobi je postal tvoja služba. Je ustvarjanje nakita kaj manj prijetno?
Ravno nasprotno. Nisem več tako obremenjena in imam najboljšo šefico na svetu. Sama sem svoj šef, nimam težav z dopusti in vsemi drobnarijami, ki jih prinese s seboj delo v pisarni. Delam veliko, saj z neodvisnostjo prihaja tudi nekaj negotovosti. Občasno se prikrade črv dvoma in začnem se spraševati, ali bom imela dovolj naročil ta mesec … Pa vendar zavoljo svobode, ki mi jo tovrstno delo ponuja, tudi kratek napad dvoma preživim z nasmehom. Delo mi je v veselje, in to je najpomembnejše pri mojem ustvarjanju.
Kdo je Patsy?
Patsy je gospodična, ki ne kaže svojih let. Ima rada naravo, obožuje barve, navdušuje jo Indija. Trudi se biti to, kar je. Ni umetna in sledi sama sebi.
Je podobnost med vama velika?
Moje drugo ime je Patsy. Pred leti so mi prijatelji dodelili to partizansko ime po liku iz nanizanke Absolutely Fabulous. Patsy sem jaz. V mojem logotipu, ki ga je oblikoval Gregor Žakelj, je Patsy upodobljena kot petnoga žirafa. Žirafa je visoka žival, ki iztopa iz množice zaradi svojega dolgega vratu. V mlajših letih sem bila obremenjena s svojo lastno višino. Žirafa zaradi svoje višine deluje kot malo nerodna žival, in tudi sama sem bolj nerodne narave. Podobnosti med nama pravzaprav opažam šele zdaj.
Ljubezen do nakita – je podedovana ali priučena?
Vedno sem rada nekaj zlagala skupaj. Že kolegica, ki sva se spoznali na Andamanih, me je opozorila, da sem že pred leti izdelovala nakit. Pri ustvarjanju izhajam iz sebe. Nikoli prej tega nisem počela in vsega sem se priučila sama, skozi izkušnje. Svojega nakita ne načrtujem vnaprej. Ko se mi utrne ideja, jo realiziram. Udeležila sem se zgolj tečaja za izdelovanje srebrnega nakita.
Kako od ideje do izvedbe?
Uporabljam zelo različne materiale. Vilinčki in metuljčki so narejeni iz žice, blaga in različnih dodatkov, ki jih naredijo unikatne. Zelo mi je všeč vinobraní stil. Zato okvirčki na mojih uhanih. Patsolinke so narejene iz modelirne mase. Veliko je barvanja, lepljenja, šivanja … Ljudje, ki nosijo moj nakit, pravijo, da se čuti moja energija skozi nakit. To mi pomeni zelo veliko.
Kako veš, da je kos nakita končan? Da ničesar ni niti preveč niti premalo?
Delam po občutku in intuiciji. Že od malih nog sem rada risala in kombinirala barve. Vse kaže, da mi je dar zanimivih barvnih kombinacij ostal še od takrat, saj so ljudem moji izdelki všeč. Ko sem zadovoljna z izdelkom, je ta končan. Prej ne gre iz mojega studia in mojih rok.
V svoje izdelke vložiš del sebe. Kako se ločiš od njih?
Na začetku sem imela to težavo. Predvsem s patsolinkami. Morda se sliši smešno, vendar v procesu nastajanja se z njimi pogovarjam. Ko vidim, kam se patsolinka odpravlja, mi je lažje, saj vidim, da gre v dobre roke. patsolinke prinašajo veselje puncam, ki jih nosijo. Dobila sem že sporočila, da peljejo svojo patsolinko na morje, potep, predstavo … In to je moj cillj. Da moj nakit oživi in ni zgolj okras.
Kdo nosi tvoj nakit?
Stranke so si med seboj zelo različne tako po starosti kot značajsko. Kupujejo pa ga predvsem tiste, ki verjamejo v otroške oči in domišljijo. Tiste, ki si upajo biti drugačne. Zanimivo naročilo je bilo za neko poroko, kjer so se odločili, da bodo svatje namesto rož v gumbnicah nosili vilinčke. Bilo mi je v veselje osrečiti nevesto na njen posebni dan, in upam, da bom še kakšno.
Zelo veliko potuješ. Katera je tvoja najljubša destinacija?
Nekaj časa sem trdila, da je to Indija, ki sem jo obiskala trikrat.V Indijo se vedno znova vračam, saj mi služi kot neizmeren vir navdiha. Tam je vsak dan nov film, vsak dan je drugačen in vsak dan izveš nekaj novega. Všeč mi je stik z domačini. Zadnja leta sem začela potovati tudi na druge destinacje. V Jeruzalemu so me navdala zelo močna čustva. Začela sem se spraševati stvari, ki mi prej nikoli niso prišle na misel, in na nekatera vprašanja sem dobila tudi odgovore, ki nisem vedela, da jih že imam. Upam, da mi bo uspelo letos obiskati prijateljico v Venezueli in znova obiskati Indijo.
