Rok 2016 je přestupný rok. Je to rok, který má 366 dní, což znamená, že je to jediný rok, který má také 29. února. Víte, proč má druhý měsíc v roce každé čtyři roky 29 dní, o jeden více než obvykle? Víte, jak říkáme těm, kteří slaví narozeniny jen jednou za čtyři roky? To vše a ještě více se dozvíte níže.
Leto 2016 je přestupný rok, kar pomeni, da šteje 366 dni. Dodatnega dne je vsaka štiri leta deležen Únor, ki ima običajno 28 dni, v tem letu pa 29. Kako pa vemo, kdaj je prestopno leto? Prestopno leto je vsako, ki je deljivo s 4, izjema je, če je deljivo s 100, vendar ne, če je deljivo tudi s 400.
PŘEČTĚTE SI VÍCE: Prestopna sekunda
Prestopna leta so uvedli, da se koledarsko leto ujema z letnimi časi. Korenine prestopnega leta segajo 2000 let v preteklost, v čas Julija Cezarja, ki je skupaj s pribočniki oblikoval julijanski koledar. Že tedaj so namreč vedeli, da Zemlja za pot okoli Sonca potrebuje 365 dni, in mesecem določili naslednje število dni: januarju so jih domerili 31, februarju 29, marcu 31, aprilu 30, maju 31, juniju 30, juliju 31, avgustu 30 in po tem kopitu do konca leta. A kasneje so astronomi ugotovili, da Zemlji pot okoli Sonca vzame nekoliko dlje, 6 hodin, če smo natančni. To v štirih letih nanese 24 ur, zato je februar v tem intervalu dobil dodaten dan. Nov zaplet se je pojavil s prihodom ljubosumnega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana, ki je želel, da ima njegov mesec prav tako kot julij 31 dni. Kratko je potegnil februar, ki je obtičal z le 28 dnevi.
Tako je ostalo vse do 16. stoletja, ko so astronomi do potankosti namestili merilne naprave in popravili čas kroženja Zemlje okoli Sonca na 365 dni, 5 ur in 49 minut. Stvari je v roke vzel papež Gregor XIII., ki mu je šlo v nos preveč prestopnih let, zato je določil, da bo imel mesec februar vsaka štiri leta en dodaten dan z izjemo vsakih 100 let. Ta čas smo dobili tudi gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes. Z dodajanjem dneva februarju po tem koledarju ima leto v povprečju 365,2425 dneva, kar pomeni, da v 4 tisoč letih zamuja pol dneva. Zdaj pa smo vam dolžni zaupati še odgovor na drugo vprašanje iz naslova. Tistim, ki so rojeni 29. februarja, pravimo smolčki. V Sloveniji je takih okoli 1300, na svetu pa toliko, kot prebivalcev dveh Slovenij.
