V mnoha zemích vyspělého světa vyprodukuje každý člověk 1,95 kilogramu odpadu denně. Ještě v roce 1960 to bylo 1,2 kg. V současnosti žije na světě 7,3 miliardy lidí a při současném tempu růstu populace (1,1% ročně) bude na Zemi přibližně za 64 let 15 miliard lidí. To znamená pouze větší znečištění. Dělejme tedy, co musíme, vyvarujme se chyb z minulosti a udržme naši planetu čistou. Máme jen jeden.
Mimochodem pretresljivih prizorih, ki prikazujejo neposredne posledica onesnaženja, se boste upam da vprašali ali sami storite dovolj za to, da Zemljo ohranjate čisto. Ločujete, reciklirate, perete ponoči, kupujete le tisto, kar potrebujete? Premalo ljudi se namreč zaveda, da si Zemlje ne lastimo, ampak smo si jo le sposodili od prihodnjih generacij, zato je naša odgovornost, kaj odgovornost, dolžnost, da jim jo ”vrnemo” v dobrem stanju. S takim mačehovskim odnosom namreč sami sebi kopljemo grob. A ni še prepozno. Stvari, ki jih boste videli v nadaljevanju lahko preprečimo. Začeti pa moramo sám.
PŘEČTĚTE SI VÍCE: Okolju prijazna plastenka in voda združeni v eno
Naša odpadna električna in elektronska opremo večinoma konča v deželah tretjega sveta. Prizor je iz Akre (Gana).
Namesto trave v Bangladešu ponekod ”rastejo” smeti.
Želvo je ujetje v plastiko zaznamovalo za celo življenje.
Koala je ostala brez doma.
Takole izgleda deskanje pod valom na Javi (Indonezija), najbolj naseljenem otoku na svetu.
Želva ujeta v plastiko.
Ptica prekrita z nafto.
Potemkinova vas za turiste ali sodobni Hong Kong.
Albatros, ki je podlegel zaradi preveč zaužite plastike (Midway Islands, severni Pacifik) Vsekakor drugačen prizor, kot bi ga pričakovali pri vivisekciji.
Štorklja ujeta v plastični embalaži.
Deček vsako jutro išče plastiko, ki se jo da reciklirati in ki jo lahko proda za 35 centov na kilogram. S tem pomaga preživeti svoji družini.
V olje ”pomočeni” pingvini.
Tjulen je svoja ustal ujel v plastično posodo.
Deček plava v onesnaženi vodi v Indiji.
Tjulen ni več varen niti v lastnem habitatu.
Otrok pije vodo iz onesnaženega toka (okrožje Fuyuan, provinca Yunnan, Kitajska).
Ptič, ki je utrpel posledice razlitja nafte.
Naftno polje Ken River v Kaliforniji (ZDA), kjer nafto črpajo že od leta 1899.
Delavec odstranjuje mrtve ribe v jezeru Wuhan (Kitajska).
Posledice razlitja nafte v pristanišču Dalian, Liaoning (Kitajska).
Mexico City se duši v ljudeh, saj jih tam živi kar 20 milijonov.
V Šanghaju stopnja smoga kar 40X presega dovoljeno vrednost.
Deček plava v onesnažene zbiralniku (Pingba, Kitajska).
Druga plat Kitajskega zidu.
Visokoonesnažena reka v Zhugau (provinca Sichuan).
Filipinsko morje. Takšni prizoru pa niso tuji niti Arktiki.
Deček plava v vodi polni algeje (Qingdao, Shandong, Kitajska).
