Letošní premiéra Domu opery a baletu v Lublani je inscenací Glyndebourne Festivalu, prestižního operního festivalu ve Velké Británii. Dvořákova Rusalka byla na programu poprvé od konání tohoto slavného festivalu. Když měl v červnu 2009 premiéru, sklidil mimořádně pozitivní ohlasy. V Glyndebourne to budou dělat znovu...
Tokratna premiera ljubljanske operne in baletne hiše je produkcija festivala Glyndebourne, prestižnega opernega festivala v Veliki Britaniji. Dvořákova Rusalka je bila, odkar ta znameniti festival poteka, prvič na sporedu. Ob premieri junija 2009 je doživela izjemno lepe odzive. V Glyndebournu jo bodo znova uprizorili junija in julija 2011, kar je potrditev, da je skladatelj Antonín Dvořák vstopil med najbolj priznane operne skladatelje. V izvedbi Opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani bo predstava zaživela v novi, revidirani partituri, ki jo pripravlja dirigent Tomaš Hánus. Priznani češki dirigent je pred kratkim z velikim uspehom dirigiral Rusalko v režiji Martina Kušeja v Bavarski narodni operi v Münchnu. Lirična pravljica Antonína Dvořáka nas bo prevzela, četudi ne zahajamo pogosto v operne hiše, saj združuje magičnost pravljice in tragičnost realnega v meri, ki se dotakne vsakega. Naslovna junakinja Rusalka je vodna nimfa, ki se zaljubi v princa, ki lovi po magični pokrajini okoli jezera, Rusalkinega bivališča. Ker je edini način za izpolnitev ljubezni postati človek, se nimfa odloči za to zaprositi čarovnico, čeprav pri transformaciji izgubi dar govora, ob morebitni prinčevi zavrnitvi pa celo umre. Nemo lepotico brez imena ob jezeru najde princ, ki jo odpelje s seboj na grad, a zavrne poroko z njo, saj je zaročen s[D1] tujo princeso. Rusalka postane demon smrti, ki prebiva na dnu jezera. Na površju se pojavi le takrat, ko želi ljudi premamiti v smrt. Romantična zgodba se sklene s smrtonosnim poljubom. Ko se k jezeru vrne princ in prosi Rusalko, naj ga poljubi, se ta prikaže iz jezera in mu izpolni zadnjo željo. Dvořák je za operno pravljico o nesmiselni ljubezni med človekom princem in vilo rusalko Jaroslava Kvapila ustvaril izrazito glasbo, ki vsebuje elemente magije, krute realnosti, mitičnost pokrajine, vrtoglavost ljubezni …
[D1]z drugo?
