"Život se neskládá z přání, ale z činů každého z nás!" - Paulo Coelho
Blokerka, strokovnjakinja za medsebojne odnose Selma June ve, kako se spoprijeti z dobrimi in slabimi platmi človeškega uma, tako, da preuči vzorce vedenja v odnosih. Pred vami je njeno videnje o sorodnih dušah.
—
Kot majhne deklice smo z najboljšimi prijateljicami sanjale o ljubezni. Enkrat mesečno smo se dobile pri eni izmed nas in se pogovarjale o tem, kaj si želimo biti, ko odrastemo. Ena je želela biti pravnica, druga učiteljica, naslednja zdravnica, jaz pa pisateljica. In vse smo seveda želele biti srečno zaljubljene.
Sanjale smo o očarljivem princu, ki bo prijahal na svojem belem konju in vse bi nenadoma bilo popolno. Bile smo obsedene z romantičnimi filmi. Naša srca so se stopila vsakič, ko smo zagledale moškega in žensko, ki sta se zaljubila na prvi pogled. Saj veste, ko se dobesedno zaletita drug v drugega. Njej padejo knjige na tla, on ji jih pomaga pobrati, in ko se njune oči srečajo, ne moreta več odvrniti pogleda drug od drugega. Čas se v tistem trenutku zaustavi in vesta, da je to to, da sta si namenjena. Karkoli se bo zgodilo od tega trenutka dalje, v resnici ni pomembno. Šla bosta skozi na desetine ovir, ampak sčasoma bosta živela srečno življenje.
Zakaj? Ker sta sorodni duši. Namenjeno naj bi jima bilo, da sta skupaj, vse ostalo pa je popolnoma nepomembno.
Neumno smo si želele enako ljubezen. Pravzaprav smo mislile, da je to edino kar šteje, da z vsem drugim ne bomo srečne in zadovoljne. Nismo hotele pristati na romanco brez ognjemeta. Želele smo si, da bi nam v trebuščkih plapolali metulji in da bi v nas divjal tobogan čustev.
Več kot dvajset let pozneje smo se spet srečale in obujale spomine. Spomnile smo se svojih želja in sanj. Se je kakšna od njih spremenila v resničnost? Ne. Je katera našla svojo sorodno dušo? Ne.
In veste zakaj? Ker so sorodne duše precenjene. Pravzaprav niti nisem prepričana, da obstajajo. Ko se staram, sem vedno bolj prepričana, da to ni nič drugega kot hollywoodska izmišljotina, da sorodne duše sestavlja nek producent ali pisatelj, ki mu je zmanjkalo idej, da bi njegovo delo postalo zanimivo.
Pozabimo na pravljice in se obrnimo na resnično življenje. Veste, kaj tu šteje? Trud, predanost, povezava in združljivost. Na tem temelji vsak zdrav odnos. To so stvari, na katerih morate delati. Ne pojavijo se kar tako od nikoder ali padejo z neba.
Da bi romanca uspela, ni dovolj, da vam je všeč naključni moški na ulici. Ni dovolj, da začutite, kako metulji prirejajo zabavo v trebuhu. Kemija je pomembna. Vendar tudi to ni ključno in ni dovolj za izgradnjo odnosa.
Za resnično ljubezen se je treba boriti. Govorim o vsakdanjih bitkah, ki se zdijo povsem nepomembne in nezanimive, a so dejansko najbolj pomembne. Govorim o boju proti vajinim različnostim, hišnim opravilom, financam, taščam, tastom, otrokom, ki nočejo poslušati in številnim drugim na videz nepomembnim stvarem.
Potrebno je veliko truda, da odnos deluje. In vaša romantična zveza ni nobena izjema. Ne bo kar tako čarobno in popolno samo zato, ker se ujemata v vesolju. In nikjer ne piše, da bosta srečna do konca svojih dni.
Ko se film konča in se ženska in moški poljubita pred oltarjem, pomislite, da je to to – njune bitke so končane in do konca življenja bosta samo uživala v ljubezni. No, resnica je ravno obratna. Pravzaprav se tedaj prave bitke šele začnejo. Borba, da ohranita svojo ljubezen, trdno zvezo in da se vsakič, ko padeta, spet pobereta in sta skupaj še močnejša.
Borba, ki traja vse življenje. Šele ko boste zmagali v tej vojni, boste razumeli, da je pomembno, da najdete svojo osebo “za večno” in ne svojo sorodno dušo.
