Z razvojem tehnologije je znanstvenikom na voljo vse več orodij, ki so jim v pomoč pri delu. Tako ni nič presenetljivega, da nas vsakoletno razveseljujejo z nadvse zanimivimi odkritji.
Katerih 10 znanstvenih odkritij je zaznamovalo leto 2018?
Kitovo ušesno maslo pokazalo ravni stresa
Kiti skozi svoje dolgo življenje razvijejo čepke iz ušesnega masla, ki dosežejo do 25 cm dolžine. Znanstveniki, ki so novembra izdali poročilo, objavljeno v reviji Nature Communications, so preučevali kemično sestavo tega masla. Ugotovili so, da so kiti v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so potekali številni kitolovi, in med drugo svetovno vojno, ko so jih ogrožale podmornice in bojne ladje, proizvedli večjo količino stresnega hormona kortizola. Ravni slednjega se povečujejo tudi v zadnjih desetletjih, domnevno zaradi višanja temperature vode.
Na Marsu se po vsej verjetnosti nahaja jezero
V preteklem poletju je bilo mogoče v reviji Science zaslediti nadvse zanimiv znanstveni članek. Radarska slika, ki jo je ustvarila raziskovalna odprava Mars Express, je na Marsovem površju zaznala podzemno jezero. Pri National Geographicu ugotavljajo, da je na Marsu nekoč bilo veliko tekočih voda, ki pa so iz neznanega razloga izginile. Elena Petinelli iz italijanske Univerze Roma Tre celo meni, da bi jezero lahko bilo ključno za razvoj življenja na Marsu. Na Antarktiki namreč v podobnih razmerah živijo bakterije.
Nasin modul Insight uspešno pristal na Marsu
Nasin 360-kilogramski modul Insight je nedolgo nazaj naposled le pristal na Marsu. Njegova naloga je raziskati potresno dejavnost in temperaturo jedra rdečega planeta. Naprava, ki energijo prejema preko sončnih celic, bo znanstvenikom pomagala odgovoriti na vprašanja glede nastanka planetov v našem osončju.
Najhujšemu scenariju podnebnih sprememb se je še mogoče izogniti
V najnovejšem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe je zapisano, da imamo le še nekaj let časa za ukrepanje, če želimo globalno segrevanje do konca stoletja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Pariški sporazum o podnebnih spremembah je sicer mejo postavil pri 2 stopinjah Celzija, a kot kaže nam lahko planet uspe obvarovati še nekoliko bolje. Na ta način bi zmanjšali tveganje za nastanek hudih vročinskih valov, dviganje morske gladine in izumrtje rastlinskih ter živalskih vrst. To bo mogoče z znižanjem emisij ogljika, nadomeščanjem fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije in pogozdovanjem.
Neprofitna organizacija želi očistiti Veliko pacifiško cono smeti
‘Velika pacifiška cona smeti’ je območje visoke koncentracije človeških odpadkov znotraj oceanskega vrtinca na severnem delu Tihega oceana. Nizozemska organizacija The Ocean Cleanup si je zamislila veliko past, v katero se bi naj ujela velika količina odpadne plastike. Sistem je zaenkrat še v fazi testiranja, kljub temu pa lahko ugotovimo, da znanstveniki opravljajo odlično delo.
Populacija živali se vse bolj zmanjšuje
Po ugotovitvah poročila WWF Living Planet Report za leto 2018 se je povprečno število vretenčarjev (sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk) med letoma 1970 in 2014 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Med največjimi vzroki za nastalo stanje so se znašli degradacija ekosistemov, pretiran lov in pretiran ribolov. Še posebej zaskrbljujoče je stanje v Južni in Srednji Ameriki, kjer je populacija padla za neverjetnih 89 odstotkov.
Gorske gorile se vračajo
Na srečo pa so si nekatere živalske vrste opomogle. Gorska gorila ne velja več za kritično ogroženo, pač pa ‘le’ še za ogroženo. V Vzhodnem Kongu, Ruandi in Ugandi namreč po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave živi več kot 1000 gorskih goril, medtem ko so jih pred desetletjem našteli le 680. Populacija se je povečala predvsem zaradi razvoja ekoturizma – oblike turizma, ki odgovorno varuje naravo.
Novi dokazi za obstoj 9. planeta
Zdi se, da našemu Osončju, vse odkar je Pluton leta 2006 izgubil status planeta, nekaj manjka. Astronomi so v letošnjem letu odkrili objekt, imenovan 2015 TG387, ki po eliptičnih tirnicah kroži okoli Sonca. Pri Atlanticu menijo, da zaradi tega, ker je od Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna krepko oddaljen, morda namiguje na obstoj večjega nebesnega telesa.
Križanje neandertalcev in denisovancev
Izsledki DNK analize 90 tisoč let stare kosti, ki so jo našli v sibirijski jami, so šokirali javnost. Znanstveniki so namreč odkrili, da je deklica, ki ji je pripadala kost, potomka neandertalskega matere in očeta iz vrst denisovancev – človeške vrste, ki je izumrla pred 40 tisoč leti. Denisovanski DNK se še vedno pojavlja pri Melanezijcih.
Morilec iz Golden Stata končno za zapahi
72-letni Joseph James DeAngelo je obtožen, da je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja umoril vsaj ducat, posilil pa vsaj 45 ljudi. Preiskovalci so ga aretirali aprila. DNK s kraja zločina jim je uspelo povezati z vzorci približno desetih Josephovih daljnih sorodnikov, ki so jih našli v geneološki bazi. Kljub temu, da jim njegovega DNK-ja ni uspelo pridobiti, so na podlagi zbranih podatkov uspeli skrčiti seznam osumljencev.