Jak se jako designér pohybujete mezi myšlenkou a formou? Tvoříte pouze obsah, který vás přesvědčí? Za dvacet pět let jsem se naučil nedělat formu pro špatný obsah. Pokud mě přitahuje obsah,...
Kako kot oblikovalec krmariš med idejo in formo? Oblikuješ formo le tisti vsebini, ki te prepriča?
V petindvajsetih letih sem se naučil, da ne delam forme za slabe vsebine. Če me pritegne vsebina, se z veseljem lotim dela in to so izdelki, ki mi odlično uspejo. Zdrave ponudbe ne potrebujejo fascinantnih form in ogromnih vsot denarja za svojo predstavitev. V vsebino moram verjeti, da lahko prepričam tudi druge. Ko govorim o vsebini, ne mislim na perfekcijo. Tudi iPhone ni najboljši telefon, kar se tiče kakovosti, je pa pri uporabnikih premaknil dojemanje pojma telefonskega aparata in ti so ga vzljubili. Kar oz. kogar vzljubimo, temu odpustimo tudi kakšno pomanjkljivost.
Koliko prostora pustiš domišljiji gledalcev, ko oblikuješ podobo nekega izdelka?
Čim več! Ravno to je bistvo invisible designa, da se formo oklesti vsega balasta, da pride do izraza čim več vsebine. Če opazovalcu ponudiš vse na pladnju, ta v bistvu ne sodeluje pri komunikaciji, saj ne more soustvarjati s svojo domišljijo. Gre za smešne odnose v komuniciranju, saj več, ko daš na dizajn, manj je izpoveden. Wannabesociety je na primer ekstremen primer no-design looka in ravno zaradi tega pride uporabnik v prvo linijo, ko soustvarja podobo.
Želi biti Wannabesociety družba “wannabejev” ali družba, ki si drzne želeti?
Gre za koncept, ki je nastal kot eksperiment invisible designa. Želel sem ga namreč pripeljati do ekstrema. Odgovor na vprašanje, kaj lahko sporočimo s tako rekoč nič sredstvi, brez forme, sta bela ali črna majica in zapestnica, na kateri je s tipografijo helvetica napisana ena beseda iz banke. V banko lahko prispeva vsak član mreže preko spletne strani.
Koliko je mogoče sporočiti z eno besedo?
Trdim, da več kot z dvema. V banki WNBS besed nerad dovolim popolnoma sestavljene besede, kot je beseda supergirl, saj se asociativno polje oži. Beseda girl dopušča več interpretacij kot supergirl, če jo nosi bodisi dekle bodisi fant, zato je izkušnja tistega, ki jo nosi, in opazovalca bolj polna, saj mora pomembno sodelovati pri graditvi sporočila znotraj določenega konteksta.
Obama nosi majico BELIEVER, Ben Affleck se je ogrel za besedo CHICKEN; je WNBS beseda urok, ki izpolnjuje želje?
Seveda ne gre za čudežni napoj, saj je majica ali zapestnica iz bombaža in ne skriva nobene magije. V stvari sami ni nič čudežnega, a čudežno je to, da določeno besedo vidimo tako pogosto, da se preko avtosugestije kakšna želja celo izpolni. To je potrdila tudi moja žena, ki je z majico ORGANISED začela redno plačevati položnice.
Kakšne so naše skrite želje?
Naša domišljija je neverjetna. Velikokrat so želje poredne, a tudi pesniške …
Iz katere družbe prihaja trenutno največ idej v svet oglaševanja?
Sam imam pravilo, da lahko opazuješ okolico, jo analiziraš, ampak je ključen, ko plasiraš določeni izdelek, koncept, da se osredotočiš na to, kar želiš. Preveč intenzivno spogledovanje s tujimi uspehi lahko posameznika ustavi pri razvoju lastne ideje. Tuji vzorci te lahko “napadejo”. Pametni menedžerji vedo, da je kopiranje poslovni samomor. Ob opazovanju okolice je treba razvijati lastni model komunikacije. Seveda spremljam tudi trende, saj nismo vsega iznašli tukaj, a to prilagajam lastnemu modelu, ki ni klasično oglaševanje, saj cilja na eno osebo in ne na množico. Na Nizozemskem določene agencije delujejo podobno, seveda na lastnih modelih, in temu pravijo seeding – sejanje.
Lahko izpostaviš kakšen primer?
IPhone na primer nikoli ni videl klasičnega oglaševanja. Najprej je komuniciral s svojimi najožjimi uporabniki, ko si je Steve Jobs v bistvu šele zamislil izdelati telefonski aparat. Najožji sodelavci so to posredovali oppinion makerjem in proces je potekal dalje do danes, ko iPhone dejansko ni več telefonski aparat, ampak črna škatla, kamor uporabnik naloži svoje softweare. Na koncu je postal kultni izdelek, ki je končal na TV-dnevnikih in ne v televizijskih oglasih ali na plakatih. Če vidimo iPhone na plakatih, gre za hvaljenje operaterjev, da ga imajo v prodaji, ne za hvaljenje telefonskega aparata.
