Kdy přemýšlíte o tom, při jaké teplotě spíte? No to byste měli! Vědci tvrdí, že existuje optimální teplota pro spánek. Přečtěte si, při jaké teplotě je nejlepší spát a proč je dobré spát v trochu chladnější místnosti.
Christopher Winter, strokovni direktor centra Neurology & Sleep Medicine v Charlottesvillu, pravi, da bi morala imeti naša spalnica za optimalno spanje med 15 in 19 stopinj Celzija. Temperatura nad 23 stopinj Celzija in pod 12 stopinj Celzija lahko moti spanec.
Zakaj? Med 24-urnim časovnim obdobjem se naše telo ohlaja in ogreva. Naša notranja temperatura je običajno najvišja v zgodnjih popoldanskih urah in najnižja okoli 5 ure zjutraj. Ko zaspimo, se naše telo ohladi. In če pomagamo telesu ohranjati nižjo temperaturo, bomo hitreje zaspali, naš spanec pa bo globlji.
Cameron Van den Huvel iz raziskovalnega centra UniSA Center pravi, da začne telo približno eno uro in pol, preden zaspimo, zgubljati toploto, kar pa pri zdravih odraslih poveča občutek utrujenosti.
PŘEČTĚTE SI VÍCE: Kaj pozdravi mačka – 5 nenavadnih načinov, ki jih je podprla znanost
Koristi spanja v hladnejšem prostoru:
1. Hitreje zaspimo
To je čisto preprosta matematika. Če namreč telesu zagotovimo okolje, da lahko udobno zaspi, bo to storilo hitreje. Če je prevroče ali premrzlo, bo naše telo zaradi poskusov uravnavanja temperature začelo izgubljati energijo, zaradi česar se bomo vso noč premetavali.
2. Boljši spanec
Ko je telo mirno in ne poskuša uravnavati temperature, pademo v globlji, bolj krepčilen spanec. Raziskave v Avstraliji so dokazale, da lahko spanje v hladnejšem prostoru pomaga zmanjšati nekatere vrste nespečnosti.
3. Mladostnost
Dokazano je bilo, da naj bi spanje v prostoru, ki ima med 15 in 19 stopinj Celzija, našemu telesu dovolilo, da sprošča več melatonina, enega izmed naših najboljših hormonov proti staranju.
4. Zmanjšano tveganje za nastanek nekaterih presnovnih bolezni
PROTI 4-mesečni študiji so ugotovili, da naj bi spanec v prostoru z 18 stopinjami Celzija ne samo pomagal pri izgorevanju kalorij med tem, ko smo budni, temveč naj bi se v telesu povečala tudi količina dobre maščobe. Ta omogoča kurjenje kalorij, ki jih hranimo. Med drugim naj bi to s časom pomagalo tudi pri zmanjšanju tveganja presnovnih bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen.
