Proč mají zebry černé a bílé pruhy?

Zakaj imajo zebre črte je stoletje, pravzaprav dve stoletji staro vprašanje. Čeprav je tekom tega časa krožilo kar nekaj teorij, pa je prava le ena oziroma dve. Ta, da s progami uravnavajo telesno temperaturo, in ta, da črtasta površina odganja muhe in druge insekte. Znano je namreč, da črno-bela kombinacija s svetlobo s horizontalnimi valovi (črna), ki se mešajo z nepolarizirano svetlobo (bela), odbijajo žuželke s kožnatimi krili. A ker imajo vse tri vrste zeber izrazite črne in bele črte, ki precej izstopajo od drugih pašnih žival, kot so bizoni in antilope, ki se kar zlijejo s savano, so kot žareča cigareta v ustih vojaka sredi noči na bojnem polju.

No, kot rečeno so črte begale znanstvenike kot redko kaj. Poleg omenjenih dveh teorij, so bile še ostale hipoteze, ki upravičujejo kričečnost. In sicer da s progami ustvarijo optično iluzijo, da zmedejo plenilce in da se prepoznajo med sabo v čredah oziroma lažje opazijo ”vsiljivca”.

PŘEČTĚTE SI VÍCE: Sarah DeRemer: Kříženci mezi zvířaty a jejich oblíbenými jídly

Po zadnjih dognanjih najbolj pije vodo teorija o uravnavanju temperature. Topleje kot je, več črt imajo. Super. Zdaj vemo. A pojavi se novo vprašanje. Zakaj proge vplivajo na temperaturo? To pa je nova kost za glodanje. Do zdaj obstajajta dva možna vzroka. Eden je, da ko zrak zadane zebro pri temnih progah, je tok močnejši in hitrejši (in jasno absorbira več toplote) kot pri belih.

Na stičišču pa se zaradi mešanja dve tokov ustvari mini zračni vrtinec, ki kožo hladi. Zebre z veliko črtami imajo tako v istem okolju do 3 stopinje nižjo temperaturo kože kot sesalci brez črt. Drugi vzrok pa je, da so proge obrambni zid pred boleznimi, ker, kot smo že omenili, odbijajo insekte (predvsem izjemno nevarne konjske muhe), ki so potencialni nosilci le-teh. A ne toliko zaradi ”čudne” svetlobe, kot zaradi nižje temperature kože. Poleg tega muhe, ki grizejo, ne marajo črtaste površine.