Vědci tvrdí: nejúspěšnější děti mají rodiče, kteří dělají následujících pět věcí!

Starši, ki vse prepuščajo naključju in se niti najmanj ne trudijo za vzgojo in izobraževanje svojih otrok, bodo verjetno imeli srednje uspešne otroke (ali celo manj od tega). Kako pa vzgajajo starši, ki imajo najuspešnejše otroke? Imeti morajo fokus, disciplino in vztrajnost. In raziskave so pokazale, da starši uspešnih otrok prakticirajo nekatere stvari drugače.

So stalni, dober vzgled

Razmislite, kakšna prihodnost čaka otroka ali najstnika, ki je kos vsem možnim izzivom, s katerimi se sooča. Kako vztrajni so starši, je dober pokazatelj, kako vztrajni bodo njihovi otroci, je razkrila študija iz univerz Pensilvanija in MIT.

Opazovali so 520 fantov in deklet, starih štiri ali pet let, da bi ugotovili, kako trdno si bodo prizadevali, da bi opravili določeno nalogo, ki so jo pred tem opravljali njihovi starši. Preučevali so tudi, kako to, kar starši rečejo otrokom, vpliva na njih, kako stavki “Vztrajnost in marljivost sta v življenju pomembni” vplivajo na otroke. Otroci so bili vztrajni le, če so tudi njihovi straši pokazali, da so pripravljeni trdo delati, da nekaj naredijo, in če so ob tem jasno povedali, kako pomembno je biti vztrajen in ne odnehati, ko delo postane težko.

Skrbijo, da je mama srečna

“Srečna žena, srečno življenje!” Znanstveniki iz univerze Lincoln so analizirali vse podatke, pridobljene iz velike študije Millennium Cohorta, ki je zbral informacije o 13.000 britanskih parih z otroki, rojenimi na začetku 21. stoletja. Skušali so ugotoviti, kako srečni so pari z otrokom, starim približno 9 mesecev. Nato so vse iste pare po 14 letih vprašali, ali so v zakonu srečni oziroma ali je ta sploh preživel, in ali imajo njihovi otroci vedenjske motnje ter kako blizu so si z njimi kot z najstniki.

Izkazalo se je, da so odgovori na zgornja vprašanja tesno povezani s srečo mame v zakonu in manj povezani z očetovo srečo. Za preživetje zakona se je zakonska sreča mame izkazala za kar dvakrat pomembnejšo, mamino zadovoljstvo s svojim življenjem pa se je izkazalo za zelo pomembno pri duševnem zdravju najstnika. Pri najstnicah je bila le materina sreča tista, ki je bila povezana z njihovim duševnim zdravjem, očetova pri tem ni igrala nobene vloge.

Zanima jih, kaj se njihovi otroci učijo v šoli in kaj tam počnejo

Angleški znanstveniki so izvedli raziskavo o povezavi med vpletenostjo staršev v šolo in otrokovimi dosežki. Ugotovili so, da starši otrokom najbolj pomagajo, če jim berejo že v zgodnjih letih, jih učijo črk in številk, pesmic, ugank in izštevank ter se z njimi veselo družijo ob knjigah in jim pokažejo, kako pomembni so pismenost, branje in učenje. Ko so starejši, so se za uspešnejše v šoli izkazali tisti otroci, kjer starši hodijo z njimi na naravoslovne dneve in kažejo veliko zanimanje za to, kaj se učijo, delajo v šoli, ter spremljajo, ali so napisali domače naloge in se pripravili na preizkus znanja.

Peljejo jih v glasbeno šolo, kjer se učijo igrati kak inštrument

Univerze v zveznih držav Georgia in Alabama so preučevale 2.323 staršev otrok, starih od 7 do 17 let, ki trenutno obiskujejo zasebne tečaje glasbe ali obiskujejo glasbene ure zunaj osnovnošolskega pouka. Poskušali so ugotoviti, kaj je tisto, kar je po mnenju staršev osnovna prednost učenja klavirja ali drugih inštrumentov.

• 85 odstotkov staršev je ugotovilo, da so otroci postali bolj potrpežljivi in posvečeni temu, da nalogo opravijo do konca, tudi takrat, ko je to težko.
• 83 odstotkov staršev pravi, da so se otroci začeli zavedati svojega jaza, svojih zmožnosti in da so ugotovili, da lahko svoje rezultate popravijo.
• 71 odstotkov jih smatra, da so otroci zaradi glasbenega pouka postali boljši v določanju nalog, ki jih morajo opraviti pred tem, in kako se morajo organizirati, da ne zapravljajo časa ter da jim ga nekaj ostane še za druge dejavnosti.
• 68 odstotkov staršev verjame, da se otroci ob tem, ko se učijo igrati inštrument, učijo tudi to, da lahko naloge vedno končajo pravočasno, ne pa da jih odlagajo na jutri. Prav tako se naučijo uporabljati koledarje in načrtujejo svoj čas, da pravočasno opravijo svoje obveznosti.

Učijo jih, kako se osredotočiti in kako se izogniti različnim motečim dejavnikom

Nir Eyal, profesor na univerzi Stanford, ki je napisal knjigo o tem, kako nadzorovati svojo pozornost in izbrati svoje življenje, meni, da je zaradi nenehnih digitalnih motenj, kot sta svetloba in zvok različnih obvestil, danes najbolj pomembno usmerjati otroke k razvoju sposobnosti koncentracije. In ravno tega starši svojih otrok ne učijo. Ključno je, da starši otrokom že zgodaj pojasnijo, zakaj je pomembno, da omejijo čas pred zasloni pametnih naprav in jim nato dajo samostojnost pri izbiri in določanju lastnih meja.

Znanstvenik je dal primer lastne hčerke. Ko je bila mlajša, sta ji z ženo razložila, da mora omejiti čas na tablici, če bi rada šla v bazen ali pa se družila s prijatelji. Pojasnila sta ji tudi, da avtorji videoposnetkov in aplikacij, ki jo tako privlačijo, počnejo to z namenom, da jo privežejo na stol in prikujejo na zaslon. Nato sta jo prosila, naj jima pove, koliko časa potrebuje na računalniku ali tablici na dan. In namesto, da bi od njiju zahtevala “cel dan”, je pristala na “dvakrat na dan”.

Pomembno je, da otroci resnično razumejo, zakaj morajo omejiti čas pred zaslonom in postavijo jasne meje, ki se jih bodo sami držali, brez nenehnih prepirov. “Pomembno je, da so to njihova pravila, ki si jih sami določijo, da jim niso ‘naložena’ in da sami nadzirajo njihovo izvrševanje,” pojasnjuje Eyal.