Liian usein ihmiset pitävät stressiä kunnia- ja nöyryyden merkkinä, kun "kerskelemme" kuinka vähän nukuimme viime yönä, kuinka kiireinen ja kiireinen viikonloppu meillä oli ja kuinka kiireisiä meillä on, ettei meillä ole vielä varaa lomalle. . Tämä elämäntapa näyttää saavuttaneen epidemian mittasuhteet. Jotkut asiantuntijat uskovat, että läheinen suhteemme stressiin on osittain oma syymme. Todellakin, monet meistä ovat todella riippuvaisia stressistä. Oletko yksi niistä ihmisistä, joita stressi turruttaa?
Zasvojenci s stresom naj bi iskali čim več priložnosti zamujenih rokov ali razburjenja ob prihajajočih delovnih obveznostih, kot da bi ti bili cigareti, kava, alkohol ali droge. Dobra novica je, da obstajajo načini, kako prekiniti to nezdravo razmerje. Kot pri vseh odvisnostih, pa je tudi tukaj najprej potrebno, da si odvisnik to prizna.
LUE LISÄÄ: Oletko aina myöhässä? Katso kuinka olla täsmällinen
“Zadeti” od stresa
Stres je biološki proces, ki se je razvil da nam pomaga. Hormoni, ko so adrenalin in kortizol, se izločajo, kadar smo v nevarnih situacijah. Stvari pa se začnejo zapletati, ko sta oba hormona prisotna v našem telesu dlje časa. Kronični stres namreč poskrbi, da tako adrenalin in kortizol še naprej krožita po telesu. Ne samo, da to uničuje naše lase, kožo, srce in prebavni sistem, temveč nas tudi zasvoji – in tako hočemo še.
Da zmoremo skozi vse obveznosti in se tako izognemo dolgčasu na delu, se znajdemo v fazi hrepenenja za povrhu še dodatne pospeške, ki jih ustvari adrenalin ter tako še bolj škodujemo našemu sistemu.
Myös yhtiö spodubuja takšne odvisnosti. Vsi imamo prijatelje, ki so ves čas “zasedeni” ali celo “noro zasedeni”. V naših glavah je namreč “zasedenost” ekvivalent “pomembnosti”, zraven tega pa nam pametne naprave cel čas zagotovljajo, da smo na tekočem z vsem, kar se dogaja, bodisi da smo na večerji, bodisi na počitnicah.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na raha. Naša lastna vrednost se meri v evrih in v družbi kjer velja, da smo vredni toliko, kolikor je težka naša denarnica, si ljudje nalagamo vse večje napore.
V srži te odvisnosti pa tiči tudi odpor do dela na sebi, v globjih ter bolj osebnih ravneh. Če se namreč zaposlimo s čim več dela, ne rabimo razmišljati o večjih in osebnih vprašanjih ali težavah. In to je dober pokazatelj, česa smo ljudje sposobni, da se izognemo nam samim.
