fbpx

Tiesitkö, että muna valitsee uimarin eikä päinvastoin?

Muna ja siittiö kohtaavat, hedelmöittyminen tapahtuu, lapsi syntyy. Yksinkertainen? Ei oikeastaan.

Dobrodošli v svet teorije, ki govori o “ženski kot sprejemnici"tai"svobodi izbire za žensko”. Preprosto rečeno, teoriji, ki pravi, da jajčece izbere plavalca. Scott Gilbert, razvojni biolog na univerzi Swarthmore, verjame, da je oploditev proces, v katerem jajčece sodeluje v “dialogu” s spermiji. Po mnogih opravljenih eksperimentih ugotavlja, da jajčece, če dobi priložnost, privlači nase posebne spermije.

To so nekatere raziskave, ki dokazujejo, da jajčece izbira spermije.

Jajčeca, če dobijo priložnost, privlačijo nase posebne spermije.
Jajčeca, če dobijo priložnost, privlačijo nase posebne spermije.

Bitka spermijev

Pari, ki nameravajo razširiti svojo družino, so prepričani, da sperma potuje proti jajčecem, a nekateri znanstveniki ugotavljajo, da jajčeca niso podrejena, temveč imajo prevladujočo vlogo in izbirajo spermije.

Dirka? Nikoli naj ne bi sploh šlo za dirko, temveč je zmagovalec že izbran – jajčece naj bi že vnaprej izbralo spermij, ki naj bi mu omogočilo vstop.

Kot je raziskoval znanstvenik Joseph H. Nadeau, jajčeca niso podrejena, temveč so ključni igralec v procesu razmnoževanja. In v nasprotju s priljubljeno teorijo, da sperma plava proti jajčecem, je tu ravno obratno. Pacific Northwest Research Institute prav tako pojasnjuje, da v tem zapletenem procesu jajčece daje prednost določenim spermijem ali zavrne točno določene spermije.

Jajčece daje prednost določenim spremijem ali zavrže točno določene spermije.
Jajčece daje prednost določenim spremijem ali zavrže točno določene spermije.

Mendlov zakon

Mendlov zakon je zakon segregacije, imenuje se ga tudi zakon o dedovanju (zakon o razdvajanju znakov v F-generaciji), po katerem vsak od staršev nosi 2 izvoda vsakega gena. Naslednji korak je naključna oploditev, v kateri so ti geni naključno razdeljeni v gamete, ki imajo samo en izvod. Nedavne študije v celoti zavračajo to prepričanje.

Dr. Nadeau je izvedel dva ločena poskusa, katerih namen je bil izdelati specifična, predvidljiva razmerja genskih kombinacij pri potomcih (na podlagi Mendlovega zakona). Vendar tega ni mogel doseči.

PRVI POSKUS: Samicam (miši) je najprej dodal en normalen in en mutiran gen, ki povzroča raka. Samci (miši) pa so imeli vse normalne gene. Rezultat je bil v skladu z Mendlovim zakonom.

DRUGI POSKUS: Samcem je dodal mutiran gen, ki povzroča raka, medtem ko so samice imele vse normalne gene. In tu je prišel do presenetljivih ugotovitev – zgolj 27 % samic je sprejelo mutirano različico, pričakovali pa so, da bo ta vrednost znašala 75 %.

Na osnovi teh eksperimentov je ugotovil, da oploditev ni naključna, temveč obstaja mehanizem, ki jajčecu omogoča, da izbere spermo z normalnim genom in ne mutiranim. Znanstveno se to imenuje “gensko pristranska oploditev” (angl. genetically biased fertilization).

Znanstveno se to imenuje gensko pristranska oploditev.
Znanstveno se to imenuje gensko pristranska oploditev.

Mitä se tarkoittaa?

Dr. Nadeau pojasnjuje, zakaj jajčeca izbirajo spermije.

1. Na privlačnost med spermiji in jajčeci v veliki meri vpliva molekula folne kisline. Presnova vitamina B ali folne kisline je drugačna pri jajčecih kot pri spermijih, zato so te spremembe lahko odločilni dejavnik pri privlačnosti sperme in jajčec.

2. Spermiji so že prisotni v ženskem reproduktivnem traktu, ko potujejo proti jajčecu. V tem času jajčece morda ni popolnoma razvito, obstaja pa možnost, da jajčece vpliva na celično delitev, in sicer tako, da so geni primerni tudi za spermije.

Lisää tietoa

Lisää tietoa:
quantamagazine.org

Kanssasi vuodesta 2004

Vuodesta alkaen 2004 tutkimme kaupunkitrendejä ja tiedotamme seuraajayhteisöllemme päivittäin viimeisimmistä elämäntavoista, matkustamisesta, tyylistä ja tuotteista, jotka inspiroivat intohimoa. Vuodesta 2023 alkaen tarjoamme sisältöä suurimmilla maailmanlaajuisilla kielillä.