Musiikin voima on uskomaton, ja ihmiset, joille tulee kananlihalle musiikkia kuunnellessa, ovat todella erikoisia - heillä sanotaan olevan erilaiset aivot. Ja miksi se on?
Povezanost med glasbo in občutkih je bil predmet raziskovanja znanstvenikov. Ti so ugotovili, da imajo posamezniki, ki se ob poslušanje glasbe naježijo, drugačno strukturo možganov v primerjavi s tistimi, ki ne občutijo ničesar ob glasbi.
Matthew E. Sachs je analiziral, kako 20 učencev doživlja glasbo. Med raziskovanjem so se udeleženci odzivali na glasbo na različne načine, 10 med njimi pa je priznalo, da je imelo naslednje občutke ‒ pri tistih posameznikih, ki se jih je glasba dotaknila na poseben način, se je njen vpliv odrazil tako, da so se naježili ali imeli cmok v grlu. Takšni občutki, ki se pojavijo ob poslušanju glasbe, so redki in edinstveni. Nekateri udeleženci so se celo vsakič, ko so poslušali glasbo, spomnili na nek dogodek iz preteklosti.
Sachs je ugotovil, da tisti posamezniki, ki so uspeli vzpostaviti čustveno povezavo z glasbo, imajo drugačno strukturo možganov, in sicer takšne osebe imajo večji volumen vlaken, kar pomeni, da zaradi tega intenzivnejše tudi občutijo (glasbo).
Kljub temu da gre za manjšo raziskavo, Sachs pravi, da bo v prihodnosti naredil raziskavo, v kateri bo opazoval aktivnost možganov med poslušanjem glasbe, ki izzove določene odzive. Na tak način bo preučil, kaj izziva te reakcije in ali lahko najde način, kako zdravitit psihološke bolezni, kot je depresija, pri kateri oseba ne doživlja zadovoljstva v vsakodnevnih stvareh.
Lisää tietoa:
academic.oup.com
