Siitä hetkestä lähtien, kun tulemme tähän maailmaan, olemme upotettuina monimutkaisiin sosiaalisiin suhteisiin ja rakenteisiin, jotka kertovat meille kuinka erottaa "normaali" "epänormaalista". Nuoren lapsen odotetaan käyvän päiväkodissa ahkerasti ja iloisesti. Kun hän tulee kouluun, hyvät arvosanat ovat synonyymi menestyneelle henkilölle. Työmarkkinoille tullessa muodostuu joukko uusia odotuksia, jotka pitäisi täyttyä. Milloin voimme elää niin kuin jokainen meistä haluaa?
V otroštvu se nam zdi, da bomo z odraščanjem dosegli vse tisto, kar si resnično želimo. A se hitro izkaže, da se vsi ljudje okoli nas čisto preveč zanimajo za naše življenje – vanhemmat si želijo, da smo pridni v šoli, da izberemo pravi študij, da se poročimo in jih razveselimo z vnuki, ystävät na nas pritiskajo s svojimi mnenji, kapitalistična družba pa želi, da imamo vsi najboljši avtomobil, stanovanje in tehnološke pripomočke. In zdi se, da vsi drugi vedo, kako moramo živeti, mi sami pa ne.
V tem kontekstu smo razmišljali o različnih vzorcih in pričakovanjih, ki nam jih družba vsiljuje. Razmislite, kako pogosto se vam je zgodilo, da vas ljudje ocenjujejo na osnovi teh šestih vrednot spodaj … ali pa vi ocenjujete njih.
1. Uspešna oseba mora imeti avtomobil, stanovanje in najnovejšo tehnologijo.
Sodobna družba aktivno spodbuja ilo, ki naj bi ga dosegli s potrošnjo. Nalaga nam, kaj moramo imeti v svojem domu, avtomobilu, hladilniku, torbici, navsezadnje na sebi, da bi družbi pokazali, da smo onnistunut. Ni pomembno, ali smo finančno sposobni financirati določene stvari in storitve, pomembno je kamuflirati prestiž, ki je kot ‘sekta naše družbe’, ki ji moramo vsi slediti, da bi dokazali, da smo ‘višja klasa’.
2. Zakaj sem manj vredna/-en od druge osebe?
Psihologi opisujejo pojav posnemanja življenja drugih družbenih skupin kot poskus posnemanja življenjskega sloga slavnih oseb in poslovnežev, ki imajo denar za izpolnjevanjemuh. Jasno je, da ‘navadni smrtniki’ verjetno nikoli ne bomo imeli toliko sredstev ali jih pač trenutno nimamo, da bi sledili vsem tem trendom. Ker jih ne moremo doseči, razvijemo kompleks manjše vrednosti, ki vpliva na kakovost življenja.
3. Če ne objavljamo na Instagramu, smo nesrečni.
Situacija je precej preprosta – lepše fotografije, kot imamo na družbenih medijih, uspešnejše in boljše je naše življenje. Vsaj tako bodo mislili ljudje, ki nas spremljajo na Instagramu. Psihologi tu ugotavljajo, da osebe, ki imajo nenehno potrebno po tem, da objavljajo utrinke iz svojega življenja, razvijejo narcisistične značilnosti, obiskovalci njihovih profilov pa pogosto postanejo zavistni in depresivni.
4. Če nisem utrujena, nisem dobra mama.
Če nisem utrujena, nisem dobra mama – to je življenjski moto, ki mu mnoge mame sledijo, ker se čisto preveč prilagajajo otroku. ‘Popolne mame’, ki se preveč posvečajo otroku, nikoli nimajo časa zase. Psihologi in učitelji so zaradi tega zaskrbljeni, saj pravijo, da se mame tako posvečajo otrokom, da se nove generacije ne bodo naučile samostojno odločati.
5. Nimam narejene fakultete?
V preteklih letih se je v naši družbi oblikovala ideja, da oseba brez visokošolske izobrazbe sodi v ‘nižjo kasto’, diplomirancem pa so odprta vrata vseh prestižnih podjetij. Skladno s tem smo popolnoma izgubili spoštovanje do “preprostega” dela. Dijake je sram povedati, da so se odločili za poklicno smer, če so se rodili v družini, ki nadaljuje tradicijo določene znanosti, pa si pogosto veliko dijakov ne sme dovoliti, da bi postali karkoli drugega.
6. Kam si šel/-la letos na počitnice?
Kako neprijetno je reči, da letos nismo šli nikamor na počitnice? Začudenje drugih, da smo jäi kotiin in naš strah, da bi to povedali, je povezano s povečanim številom potovanj in nenavadno konkurenco, kdo je obiskal več držav.
