Kuka tarvitsee Mensaa, kun voimme mitata älykkyysosamäärää sairailla vitseillä? Tämä tutkimus todellakin toteaa, että älykkyydellä on keskeinen rooli pimeän huumorin hyväksymisessä.
Skupina raziskovalcev, ki jo je vodila Ulrike Willinger z medicinske univerze Wienissä, je zajela 156 ljudi s povprečno starostjo 33 let, od tega 76 žensk. Oceniti so morali razumevanje in uživanje ob 12 zabavnih, a mračnih ilustracijah uglednega nemškega risarja Ulija Steina.
Primeri so vključevali ilustracije, kot je na primer ženska v mrtvašnici, pred katero zdravnik dvigne rjuho z mrtvega človeka. Ženska potrdi njegovo identiteto v stilu: “Seveda je to moj mož! Kakorkoli, kateri pralni prašek ste uporabili, da je rjuha tako bela?”
Osallistujat tutkimusta so bili prav tako testirani za verbalni ja neverbalni IQ, povprašali so jih o mieliala, agresiji ja izobrazbi.
Na koncu so iz udeležencev nastale 3 skupine.
- Prva skupina z najvišjim sprejemanjem ja razumevanjem črnega humorja je dosegla najvišje rezultate tudi pri testiranju verbalnega in neverbalnega IQ-ja, imeli so najboljšo izobrazbo, prav tako pa so najmanj nagnjeni k agresiji in slabi volji.
- Druga skupina je pokazala zmerno razumevanje takšnih šal, a je v njih uživala. To so bili ljudje s povprečnimi rezultati testiranj, a so najbolj nagnjeni k negativizmu in agresiji.
- Tretja skupina je prav tako pokazala zmerno razumevanje črnega humorja, rezultati IQ-testiranj so bili prav tako povprečni, so pa bili veliko bolj pozitivni, nagnjenost k agresiji pa zmerna.
Ta odkritja nasprotujejo prejšnjim teorijam o razmerju med agresijo in humorjem. Freud je namreč leta 1905 domneval, da humor omogoča varno sproščanje običajno zatrtih spolnih potreb ter agresije. Willingerjeva in njena ekipa pa po drugi strani menijo, da gre pri črnem humorju za kompleksno obdelavo podatkov, kjer bi lahko negativno razpoloženje ali pa agresija zameglila človekovo sposobnost, da razume šalo.
Lisää tietoa:
springer.com
