"Oletko enemmän kuin äitisi vai isäsi?" meiltä kysyttiin nuorempana. Hiuksemme, silmämme, pituutemme, ihomme ja muut ulkoiset ominaisuudet ovat sellaisia, jotka voimme arvioida katsomalla peiliin ja jotka olemme perineet vanhemmiltamme. DNA:ssamme olevien perinnöllisten geenien salaperäinen sekoitus on syy, miksi voimme kiittää vanhempiamme paljon oudommista piirteistä. Esittelemme sinulle viisi niistä!
1. Moč našega mačka/tigra po noči popivanja
Verjeli ali ne, slabost in glavobol po noči popivanja sta v veliki meri odvisna od naših genov. Prav tako tudi naša vzdržljivost ali po domače ‘’koliko ga nesemo’’. Avstralska raziskava je pokazala celo, da je kar 45% moči mačka (ali pa že bolj tigra) pri ženskah odvisna samo od genov.
LUE LISÄÄ: Kuinka tulla aamuihmiseksi
2. Naše politično prepričanje
Nedavne raziskave trdijo, da so možgani konzervativcev ‘’zvezani’’ drugače kot možgani liberalcev. Pripadniki konzervativnih političnih opcij namreč zahvaljujoč podedovanim genom bolj cenijo majhne zaprte družbe in družino. Njihova amigdala v možganih (mandljasta struktura, ki je znana kot sedež čustvene inteligence pri ljudeh) naj bi bila namreč večja in zato bolj občutljiva na grožnje in negotovost, medtem ko so liberalci boljši v obvladovanju negotovosti in bolj nagnjeni k splošni harmoniji v širši družbi.
3. Naša družabnost
Naša ekstrovertiranost ali introvertiranost, odprtost in sproščenost v družbi, zgovornost in druge socialne veščine so v veliki meri podedovane od naših staršev. Tako bi lahko rekli, da v sebi nosimo nekakšen “gen popularnosti”.
4. Naše kihanje zaradi svetlobe
Znanstveniki ocenjujejo, da ima nekje od 20% do 30% vseh ljudi prirojen refleks za kihanje, kadar so izpostavljeni močni sončni ali umetni svetlobi. Zaradi tega refleksa, ki ga podedujemo od svojih staršev, zato kihnemo, če smo na primer dlje časa v temnem prostoru, nato pa nenadoma stopimo v zelo močno osvetljeno sobo ali na prosto.
5. Ali imamo radi kislost limone
Večini nam že ob misli na kislost limone potegne skupaj usta. In ko rečemo večini, mislimo približno 70% populacije, ki ima podedovan gen za zaznavanje trpkega okusa limone – preostalih 30% ljudi tega okusa namreč sploh ne zazna.
Muokattu ja mukautettu seuraavista:
www.shape.com
