Kaupunki, jonka vanha keskusta sisällytettiin Unescon maailman kulttuuriperintöluetteloon vuonna 1999, on oikeutetusti ylpeä lempinimestään "Itävallan vihreä sydän" laajojen viheralueidensa vuoksi.
Na Grajskem hribu, s katerega se razprostira čudovit pogled na rdeče strehe starega Gradca in številne parke, ponosno stoji simbol mesta − stolpna ura, zgrajena že v 13. stoletju. Po francoskem zavzetju so stolp pred uničenjem rešili prebivalci mesta, ki so ga kupili in ohranili za poznejše generacije. Da nas čas, ki ga kažeta kazalca, ne zmede, moramo vedeti, da sta kazalca zamenjana, kar pomeni, da dolgi kazalec kaže uro, majhen pa minute. V spomladanskem času bo še posebej lep sprehod po vrtu Herbersteingarten, pod stolpno uro, na katerem uspevajo sredozemske rastline. Srce starega mestnega jedra je Glavni trg. Tik za mestno hišo, ki prevladuje na glavnem trgu, se nahaja za mnoge najlepša stavba v mestu − Deželni dvorec. Posebno arkadno notranje dvorišče velja za mojstrovino italijanske renesanse. Le nekaj korakov ob deželnem dvorcu navzdol po prometni Herrengasse nas loči od Deželne orožarne. Zgrajena je bila v 17. stoletju in do danes se je v njej ohranila skoraj celotna zbirka orožja, kar pomeni, da je z več kot 30.000 eksponati največja zbirka orožja na svetu. Med sprehodom po ulici Sporgasse naj nas ne premamijo le izložbe butikov, ampak se ozrimo proti renesančnim portalom, gotskim oknom in baročnim fasadam, ki dokazujejo, da je bilo graško staro mestno jedro upravičeno uvrščeno med svetovno kulturno dediščino. Še eno presenečenje nas čaka na koncu ulice Hofgasse. Na trgu Freiheitsplatz se nahajata gledališče in grad. Skozi prvo dvorišče pridemo do dvojnih vretenastih stopnic, mojstrovine poznogotske kamnoseške umetnosti. V bližini nas na čase habsburške prisotnosti spominja katedrala, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. Južna fasada cerkve je še posebej zanimiva zaradi freske, ki prikazuje tri nadloge, ki so Štajersko prizadele v strašnem letu 1480. Ob katedrali stoji mavzolej, ki zaključuje harmonijo katedrale, gradu in semenišča, zgradb, ki jih skupaj imenujejo kar “mestna krona”. Gradec pa ni le sprehod skozi pretekla obdobja, ampak je v letu 2003, ko je bil imenovan za evropsko kulturno prestolnico, poleg 2,5 milijona turistov privabil tudi mnoge arhitekte, ki so posebej zahodnemu delu Mure in reki sami vrnili pridih vznemirljivosti. Najbolj nenavadna stavba v mestu je graška Hiša umetnosti, ki so jo prebivalci zaradi nenavadne zaobljene oblike poimenovali kar “prijazni Nezemljan” in za katero se zdi, da bo vsak čas začela utripati. V neposredni bližini pa se nad gladino reke Mure prepustimo toplemu soncu in kakšni pijači na otoku na Muri, prav tako zgrajenem leta 2003. Poleg kavarne se v njegovi notranjosti nahaja tudi velik amfiteater.
Hampaiden alle
Kuhinja avstrijske Štajerske slovi predvsem po bučnem olju, krompirju na sto in en način, cmokih, mesnih specialitetah in “šmornu”. “Nič novega,” si mislimo ob navedenem, a kuharski mojstri v najboljših graških restavracijah ponujajo vedno kaj novega, svežega. Lačni štajerskih dobrot radi zavijejo v Landhauskeller, ki je znana predvsem po izvrstni govedini in pestri vinski karti, ki ponuja kar tristo različnih vin. Tisti, ki ne morejo brez golaža, prisegajo na Gulascheck. Ena najbolj znanih restavracij v Gradcu je minimalistično opremljen raj za gurmane Iohan. Kdor pa si življenja nikakor ne more predstavljati brez italijanskih testenin in vina, naj se ustavi v Tratorriji Gerry, ki je prava graška institucija že več kot trideset let.
Kuluttajille
Graško staro mestno jedro ponuja toliko zanimivih nakupovalnih doživetij, da gneča v okoliških nakupovalnih centrih postane nesmiselna. Tradicija je še vedno zelo spoštovana dama, predvsem na ulici Sackstrase, ki je dobila kar nadimek “umetniška milja”. Trgovinice, starinarnice, galerije in muzeji (na primer Mestni muzej v stavbi, v kateri se je rodil nadvojvoda Franc Ferdinand, katerega smrt v Sarajevu leta 1914 je bila povod za začetek prve svetovne vojne) na njej že od daleč izražajo pomembno misel, da je življenje umetnost in ga je potrebno živeti in doživeti kakovostno. Za ljubitelje umetnosti so notranja dvorišča (posebej hiš številke 9, 11 in 14) draguljček umetnin, ki so na ogled na umetniški milji. Prav posebej očarljiva in vabljiva pa je ulica Hofgasse. Hofbäckerei (dvorna pekarna), Hofkeller (dvorna klet) in Hoffrisör (dvorni frizer) je le nekaj imen, ki nakazujejo smer ulice proti gradu – priči habsburške navzočnosti v mestu. Postanek v dvorni pekarni Edegger Tax je eno od dobesedno najslajših doživetij, saj so “Sissijini poljubčki” tako znani, kot je bila lepota cesarice, ki jim je dala ime. Malce izven Gradca se lahko v IKEI razvajajo ljubitelji švedskega dizajna in notranje opreme.
Mitä tapahtuu
Predpustni čas je čas plesov. Največji graški ples – Operni bal je ravnokar minil, ljubitelji italijanske glasbe, rokokojskih kostumov in mask pa se že pripravljajo na Il Ballo di Casanova, Casanovin ples, ki bo 10. februarja v graški kongresni center privabil zapeljivce, ljubimce, brezkrbneže in gizdaline. Po pustnem rajanju prihaja čas za resno kulturo. Med 19. in 25. marcem bo potekal graški filmski festival Diagonale. Bogat kulturni program ponuja tudi graška opera, kjer si lahko poleg zimsko pravljičnega Hrestača od 13. januarja dalje ogledate Verdijevo opero Rigoletto. Festival štajerskih vin pa bo v maju (24.−27. maja) v stari del mesta privabil množice ljubiteljev žlahtne kapljice in kulinaričnih dobrot. Nočno življenje Živahno nočno življenje štajerske prestolnice označuje že samo ime enega od priljubljenih shajališč mladih – Bermudski trikotnik. Zaradi obilice barov in privlačnih ljudi znajo prijatelji in znanci, s katerimi se namenimo preživeti večer, do naslednjega jutra preprosto izginiti. Najbolj ‘nevaren’ del Bermudskega trikotnika so restavracije, kavarne in bari okoli trgov Mehlplatz in Fäberplatz. Še posebej v toplih poletnih dneh pa je zelo živahno tudi v Frančiškanski četrti. Ob kozarčku vina zlahka zamenjate sproščeno ozračje na Frančiškanskem trgu in uličici Franziskanergasse za ambient katerega od južnoitalijanskih mest.
