Kirjoitimme äskettäin, että Hyperloop on tulevaisuuden liikennemuoto, joka suhteuttaa jälleen ajan, koska se mahdollistaa "valonnopeudella" kulkemisen (jopa 1200 km/h ja keskimäärin liukumme 700 nopeudella km/h) – läpäisi ensimmäisen julkisen testinsä, ja nyt voimme jo nähdä, miltä matka näyttää sisältäpäin. Matkustajamoduuli muistuttaa hieman matkustajakoneen hyttiä, joten se ei ole kovin leveä, mutta hyvä tunti kestää päästä Pariisiin Ljubljanasta, olemme kärsivällisiä, jos meidän on pakko, eikö niin?
Elon Musk je najprej predstavil podvozje Hyperloopa, nedavno smo pisali o prvem uspešno prestanem testu, zdaj pa nam je podjetje Hyperloop Transportation Technologies ponudilo še vpogled v notranjost prevoza prihodnosti, potniškega modula, ki drvi po magnetnih tirnicah v brezzračni cevi in ga poganja elektrika. Zaradi drage infrastrukture bomo sicer še nekaj časa za vožnjo z vlakom do Pariza potrebovali precej več kot danes s hitrim vlakom od Ljubljane do Maribora. Tudi letal, ki bodo po hitrosti lahko edina konkurirala Hyperloopu, še ne bomo prizemljili prav kmalu, saj Hyperloop (še) ne more prečkati oceanov.
LUE LISÄÄ: Hyperloop - tulevaisuuden kuljetus - läpäisi ensimmäisen testinsä onnistuneesti
Če ste pričakovali razkošje dnevne sobe, vas moramo žal razočarati. Koncept potniške kabine Hyperloopa kaže, da bo ta ozka, enako velja za sedeže. In čemu služijo okna, če drvimo po temnem predoru? Da ljudi ne bi množično grabila klavstrofobija? Morda tudi. Dejstvo pa je, da okna niso sama sebi namen in tam zgolj zato, ker smo jih pač navajeni. S pomočjo tehnologije bomo lahko skoznje vseeno opazovali naravo kot na klasičnih vlakih, a za razgled bo skrbela tehnologija obogatene resničnosti, ne pa narava. Šlo bo torej za interaktivne zaslone, ki bodo služili tudi za predvajanje filmov, podajanje informacij (tudi glede vožnje) ipd. Opremljeni bodo s senzorji gibanja, s pomočjo katerih se bo zaslon prilagajal položaju gledanja in ne obratno, kot smo vajeni.
Lisää tietoa:
hyperlooptransp.com
