Vaikka New Yorkin metro voi olla vilkas kuin muurahaiskeko, se on samalla myös väkisin vieraantunut paikka, koska sitä hallitsevat epäsosiaaliset vaistot, joita ihminen pettää kuulokkeilla, matkapuhelimella, tabletilla jne. ja jota hän viekkaasti välttelee kuin ketun vuorovaikutusta. Mutta mitä tapahtuu, kun joku "rikkoo", kun hän rikkoo kirjoittamatonta hiljaisuuden sääntöä tai vielä pahempaa, koskemattomuus? Tämän löysivät George Ferrandi ja Angela Gillands.
In nastala je serija fotografij »It felt like I knew you…« (»Zdelo se je, kot da te poznam…«), ki se te dotaknejo, tako, kot se je glava George dotikala ramen neznancev. Za projekt se je ta ameriška umetnica na podzemno odpravila v večernih urah, ko so bili vlaki nabito polni. V prvi fazi je preštudirala prostora med njo in sosedom, ga nato mentalno ter čustveno preoblikovala, s tem počasi začela rušiti ‘berlinski zid’, ki je potekal med njima, na ruševine pa pred zadnjim dejanjem položila mehko prijateljsko ‘blazino’. Ko je prostor mentalno kot fizično pregnala proč in je tujca umsko preobrazila v ystävä, je le še ‘odložila’ svojo glavo na tujčevo ramo. In zgodbe, ki so se rodile- nasprotno od pričakovanja- so daleč od doseganja stopnje absurdnosti »Tujca« Alberta Camusa. Pogrejejo srce in povrnejo vero v človeka.
Slike zbrane v galeriji so posnete z iPhonom in prikazujejo več stopenj iste interakcije:
Lue lisää: Valokuvanäyttely: Kaupungin jäänteet, esillä Tivolissa
