Adel Abidin, Tomaž Črnej, Adela Jušić, Maja Hodošček, Mladen Miljanović, Simon Norfolk, David Tartakover, Susan Silas, Milica ...
Adel Abidin, Tomaž Črnej, Adela Jušić, Maja Hodošček, Mladen Miljanović, Simon Norfolk, David Tartakover, Susan Silas, Milica Tomić, Stefanos Tsivopoulos, Bojan Salaj, Artur Zmijewski, Dalibor Bori Zupančič
Center sodobnih umetnosti Celje
Lokacije: Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon
30.6. – 11.9.2011
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave v četrtek, 30. junija ob 19. uri v Galerijo sodobne umetnosti Celje.
Eno temeljnih vprašanj sodobne družbe je, kje so vzroki vojn in ali jih je mogoče preprečiti? Je to v družbi z obstoječimi političnimi, gospodarskimi in korporativnimi razmerji moči in hierarhijami, ki jo označujejo kot družbo vsiljenega imperialnega reda, to sploh mogoče?
Näyttely Kontinuiteta bo obravnavala vprašanja vojne, genocida in spomina. Z umetniškimi projekti, ki se nanašajo na 2. svetovno vojno, izraelsko-palestinski konflikt, vojno v Iraku, Bosni, Afganistanu, na genocid med drugo svetovno vojno in v Srebrenici, bo poskušala pokazati na fenomen permanentne globalne vojne, kjer se mir kaže le kot vmesno obdobje med enim in drugim vojnim stanjem.
Problematiko vojne bo poskušala obravnavati v več smereh: skozi raziskavo in rekonstrukcijo travmatičnih dogodkov; skozi fokusiranje na posledice vojne, ki zaznamujejo tako ljudi kot pokrajino in arhitekturo, skozi raziskovanje, kako se zgodovina in konfliktne situacije vpišejo v prostor in postanejo del njegove identitete, skozi problematiziranje mediatizirane reprezentacije vojne ter skozi pričevanja in zgodbe ljudi, ki so vojno doživeli.
Skozi različne umetniške strategije bo razstava govorila o družbi, ki mimo vseh etičnih načel odloča o življenju in smrti sočloveka, vojne spreminja v preračunljivo globalno uveljavljanje političnih in ekonomskih ciljev, kjer uporaba sredstev nima meja in kjer se odgovornost za uničena človeška življenja – ki ne zadeva samo neposredno vpletenih, ampak tudi vseh drugih, ki s prodajo orožja in drugimi »nevidnimi« načini v vojnah sodelujejo, jih zaradi lastnega profita in političnega interesa vzdržujejo in legitimirajo, vsem na očeh zavija v politično laž. Z deli trinajstih umetnikov bo razstava govorila o kontinuiteti in absolutnosti vojne, njeni nenehni prisotnosti, vznikanju vedno novih kriznih žarišč in konfliktov, njeni nepojmljivosti ter o nujnosti zavedanja in spominjanja (v 19. in 20. stoletju je zaradi vojn in genocida v grobem umrlo 205 milijonov ljudi).
Muistomerkki (2009), animacija in video instalacija iraškega umetnika Adela Abidina, ki temelji na resničnem dogodku iz leta 1991, ko so ameriške sile bombardirale Bagdad, s stapljanjem fikcije in realnosti govori o neustavljivi potrebi po bližini, pripadnosti in povezanosti ter o uničenem mestu.
Instalacija Napaka (2010) celjskega fotografa Tomaža Črneja, sestavljena iz serije fotografij Auschwitza in množičnega grobišča v Laškem pri Celju, kjer je bilo po končani 2. svetovni vojni pobitih na stotine vojnih ujetnikov in civilistov,.govori o prostorih, zaznamovanih z zgodovino, genocidom in kolektivnim spominom.
V video delu Snajperist (2007) se Adela Jušić sooča s svojim otroštvom, preživetim v obkoljenem Sarajevu, in s trenutkom, ko se je umetnica kot desetletna deklica soočila z največjo izgubo v svojem življenju – s smrtjo očeta.
Video instalacija Raw Material (2010) celjske umetnice Maje Hodošček govori o psihološki stiski vojnih veteranov, posttravmatski stresni motnji, pojavu anksioznosti in strahu pred ljudmi. Pred gledalca prinaša izkušnjo mladega Američana, ki je kot vojak sodeloval v vojni v Iraku.
Occupo, prostorska instalacija Mladena Miljanovića, z uporabo vojaškega vizualnega besednjaka v umetniškem kontekstu ironično problematizira militariziranost družbe.
Serija fotografij Burke + Norfolk: Photographs from the War in Afghanistan predstavlja »umetniško sodelovanje« med Johnom Burkom, ki je kot vojni fotograf fotografiral v času Druge anglo – afganistanske vojne (1878-80) in Simonom Norfolkom, ki leta 2010 potuje v Afganistan, sledi Burkovim korakom in ustvari serijo fotografij v sodobnem kontekstu. Delo govori o kontinuiteti konfliktov in imperializma v tej obubožani državi.
Serija fotografij I’m here (2004) izraelskega oblikovalca DavidaTartakoverja, ki se na fotografijah pojavlja kot nema priča tragičnih dogodkov, govori o posledicah izraelske okupacije, o sprejemanju odgovornosti in o življenju v konfliktnem prostoru.
Helmbrechts walk (1998-2003) newyorške umetnice Susan Silas je natančna rekonstrukcija prisilnega pohoda 580 -tih židovskih zapornic po koncu druge svetovne vojne. Vizualna predstavitev 225 milj dolge poti od taborišča v Nemčiji do Češkoslovaške, na kateri je umrlo 95 žensk, obsega fotografije in zapise umetnice.
Milica Tomić videossa Sigurnost u putu (2007-08) potuje v Srebrenico, kjer je bilo leta 1995 pobitih najmanj 8000 muslimanov, moških in dečkov. Potovanje v središče postgenocidne travme, v svet žensk brez moških, vasi brez ljudi, je poskus razumevanja, kako kljub nenadomestljivi izgubi preživeti in z življenjem nadaljevati.
V video instalaciji The Interview (2007) Stefanos Tsivopoulos z drsenjem med realnim in rekonstruiranim raziskuje vprašanja reprezentacije zgodovine, osebnega spomina in interpretacije ter medijskega posredovanja realnosti.
Kuva Kočevski Rog Bojana Salaja je del fotografske serije Pokrajine (2008-), ki s posnetki konkretnih prostorov slovenske krajine, ki so postali simboli slovenske nacionalne identitete, napeljuje k vprašanjem ponovnega razmisleka, vrednotenja in razumevanja zgodovine.
V delu 80064 (2004) Artur Zmijewski prepriča nekdanjega zapornika v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, da si obnovi vtetovirano številko. Delo govori o prisili in avtoriteti ter o prilagajanju in podrejanju kot edini možni obliki preživetja.
O permanentnosti vojne razmišlja v svojem delu Traja, traja, traja (2011) celjski umetnik Dalibor Bori Zupančič, ki se z instalacijo med drugim nanaša na množične likvidacije političnih zapornikov na dvorišču Starega piskra v Celju, ko je bilo s strani okupatorja od septembra 1941 do avgusta 1942 brez kakršnekoli obsodbe pobitih 374 ljudi.
Vstop prost. VABLJENI!
CELEIA – CENTER SODOBNIH UMETNOSTI
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon, Trg celjskih knezov 8, 3000 CELJE
Tel.: 03 / 42 65 156
Odprto: tor – pet 11.00 – 18.00, sob 10.00 – 12.00, ned 14.00 – 18.00, ponedeljek zaprto