Italo Calvino, yksi viime vuosituhannen suurimmista kirjailijoista, kirjoitti myös hyvin yksinkertaisen tarinan kuninkaasta, joka pelkää menettävänsä valtaistuimensa. Jotta kukaan ei ota sitä häneltä, hän istuu sen päällä yötä päivää ja suojelee sitä. Koska koska...
Italo Calvino, eden največjih pisateljev prejšnjega tisočletja je zapisal tudi silno preprosto zgodbo o kralju, ki se boji, da bo izgubil svoj prestol. Da mu ga ne bi kdo prevzel, presedi na njem dneve in noči in ga s tem varuje. Ker zaradi strahu ne more zapustiti dvorane, mu preostane le eno: prisluškuje zvokom, ki prihajajo do njega skozi okna ali z grajskih hodnikov. Sliši stopinje služabnikov, šepet in mrmranje, sliši ljudi na ulici pod grajsko palačo, topotanje konjenice, ki gre mimo gradu, zvonove cerkva, sliši veter in na desetine zvokov ter poskuša odkriti, kdo ali kaj jih povzroča. To zgodbo je Peter Kus uporabil za izhodišče predstave, ki je spoj lutkovne predstave in koncerta. Številni izvirni glasbeni inštrumenti se spremenijo v lutke, glasbeniki pa v animatorje. Glasba zasedbe spremeni umetnost, namenjeno tudi očem.
