Näyttelijä Woody Harrelson tekee jotain, mitä kukaan ei ole tehnyt ennen häntä. Hän tekee elokuvan, joka lähetetään suorana yli 500 elokuvateatterissa. Lost in London -elokuva perustuu yhteen hänen elämänsä pahimmista jaksoista. Rikkoutunut tuhkakuppi Lontoon taksin takapenkillä 15 vuotta sitten laukaisi tapahtumien vyöryn, joka johti lopulta siihen, että hän vietti yön vankilassa. Hänen mielestään koko juttu ei tuolloin ollut hauska, mutta nykyään hänen mielestään se on hyvä pohja komedialle, jossa mukana ovat muun muassa Owen Wilson ja Willie Nelson. Elokuva kuvataan yhdessä ruudussa.
Woody Harrelson (Pravi detektiv, Mojstri iluzij, Rojena morilca, Igre lakote) se bo 19. tammikuuta 2017 vpisal v filmski zgodovino kot prvi, ki je posnel film, ki ga bodo v živo prenašali v več kot 550 kinematografih v Veliki Britaniji. Kot je obljubil, bo v primeru neuspeha filma Lost in London (Izgubljen v Londonu) skočil v reko Temzo. Film bo režiral, zanj je napisal scenarij in bo v njem odigral tudi glavno vlogo. Kot rečeno, temelji na eni njegovih najhujših noči v življenju, ki se je v Londonu pripetila pred 15 leti. Tedaj je na zadnjem sedežu londonskega taksija po nesreči razbil pepelnik, kar je sprožilo plaz dogodkov, zaradi katerih je pozneje pristal v zaporu. Tedaj se mu vse skupaj ni zdelo prav nič smešno, danes pa je ta pripetljaj vzel kot podlago za komedijo, ki naj bi trajala 100 minuuttia. Več o vsebini ni znanega.
LUE LISÄÄ: Elokuvan traileri: Despicable Me 3 (2017)
Pri nenavadnem projektu, ki ga je ‘sanjal’ deset let – snemali ga bodo z eno kamero v neprekinjenem posnetku – se mu bosta pridružila Owen Wilson in Willie Nelson. V filmu, ki se bo odvijal na 14 različnih lokacijah, bo sicer skupaj zaigralo 30 igralcev. “Nihče še nikoli ni snemal filma in ga istočasno v živo prenašal v kinu. Nihče še nikoli ni bil tako neumen. Do zdaj …” v napovedniku za film Lost in London, ki ga je posnel na mostu Waterloo v Londonu, v šaljivem tonu pravi 55-letni igralec. In odkod ideja o neprekinjenem posnetku in prenosu v živo? Obožujem gledališče in film. Resnično sem si želel najti način, kako bi ti dve strasti združil. Nato me je prešinilo … Ker bomo vse odigrali v eni dolgi sekvenci, torej bomo cel film odigrali naenkrat, je to podobno gledališču. A da bi mu bilo zares podobno, so manjkali gledalci. In tako sem dobil idejo o prenosu v živo. Morda je nemogoče, toda vseeno bomo poskusili.“
