Tiedät varmasti, että Sloveniassa ei ole vain Postojnan luolaa ja Škocjanin luolia, eikö niin? Edessäsi on upeita Slovenian karstiluolia, jotka olemme valinneet toimitukseen. Lähdetään reissuun!
Lepotice, kot so Postojanske jame in Škocjanske jame, gotovo že poznate. In če jih še niste obiskali, je letos odlična priložnost! Katere pa so še druge slovenske kraške jame, ki vabijo na izlet? V nadaljevanju vas čaka naš izbor – nekatere so primerne za avanturiste, druge za družine. Pa ne pozabite na primerno obutev in oblačila!
Planinska jama
Planina
Planinska jama (včasih Malograjska jama) se nahaja na južnem robu Planinskega polja, pod 65 metrov visoko prepadno steno. Skozi veličasten 20 metrov širok in 8 metrov visok vhod v Planinsko jamo nas ob visokem vodostaju pospremi gromko bučanje reke Unice. Skupno je dolga skoraj sedem kilometrov in je največja slovenska vodna jama. Jamo odlikujejo tudi velike podzemne votline, številna jezera, raznoliki kapniki in izjemna biotska raznovrstnost. V njej živi poleg 60 vrst vodnih tudi 40 vrst kopnih živali. Med vsemi je nedvomno najbolj znan endemit, človeška ribica. Poleg bisera evropske favne najdemo tudi netopirje, različne rakce, hrošče in vodne polžke. Jamo si lahko ogledate na sprehodu po zavarovani poti (ne pozabite na primerno obleko in obutev) ali pa s čolnom. Ta ogled vključuje tudi hojo po neravnih površinah in plezanje.
Lisää tietoa: planinskajama.com
Kostanjeviška jama
Kostanjevica Krkalla
Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev, ki jih označuje razgiban kraški teren s krednimi apnenci.Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. Leta 1937 so narasle vode predrle sedanji vhod in takrat se je jama dobesedno sama odprla okoliškim prebivalcem. 1971 leta so v jami uredili električno razsvetljavo in 300 metrov poti za turistični ogled najprivlačnejših delov jame. V celoti je jama malo daljša od dveh kilometrov, še vedno pa potekajo raziskave celotnega jamskega območja. Poti po jami so urejene tako, da so primerne za otroke in starejše obiskovalce. Voden ogled s strokovno razlago traja štirideset minut. V jami je ves čas stalna temperatura 12 stopinj Celzija.
Lisää tietoa: kostanjeviska-jama.com
Jama Dimnice
Materija
Jama Dimnice, ki jo najdemo v bližini vasi Slivje in Markovščica, ob cesti Kozina – Reka, privlači obiskovalce s svojimi nenavadnimi pojavi. Dve okoli 40 m globoki brezni sta povezani z rovom. Hladen zrak, ki pozimi vstopa v eno od brezen, na drugi strani iztiska toplejši jamski zrak in tako nastaja značilna meglica, ki spominja na steber dima. In prav po tem pojavu je jama dobila ime. Dimnice je sicer osem kilometrov dolga in 180 m globoka pretočna jama z rovi v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi, polni so lepih kapnikov in imajo urejene turistične poti. Po spodnjih se pretaka ponikli potok, ki se steka v izvir Rižane. Jama in njena okolica sta prava zakladnica značilnih kraških pojavov. Obiskovalce najbolj navdušijo kapniške tvorbe, ki bi se lahko uvrščale v Guinnessovo knjigo rekordov.
Lisää tietoa: dimnice.si
Križna jama
Grahovo
Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Je svetovno znana vodna kraška jama, katere posebnost so številna podzemna jezera s sigastimi pregradami (skupno jih je kar 45), izjemno najdišče kosti jamskega medveda in naravna ohranjenost, zato v jami ni električne razsvetljave in betonskih poti. Za ogled boste torej dobili gumijaste škornje in prenosno akumulatorsko svetilko. Vsak obisk vključuje tudi vožnjo s čolnom. Na krajšem ogledu ali krajšem ogled z ogledom Medvedjega rova se boste peljali s čolnom po prvem jezeru. V kolikor pridete na daljši ogled vas bo pot vodila čez 13 jezer do Kalvarije. Na najdaljšem alternativnem ogledu do Kristalne gore pa se gre skupno čez kar 20 jezer. Pri obeh daljših ogledih za prenašanje čolna čez sigaste pregrade poskrbi jamski vodnik, da se jama tako čimbolj varuje.
Lisää tietoa: krizna-jama.si
Županova jama
Grosuplje
V bližini Grosuplja, približno na polovici poti proti Turjaku, Županova jama vabi v razkošje podzemeljskega sveta, ki ga je skozi tisočletja ustvarjala kraška voda. Sama jama je dolga 360 metrov in v najgloblji točki v breznu, s katerim se konča Zadnja dvorana, doseže globino 77 metrov. Jamo sestavlja osem dvoran, od katerih jih je sedem dostopnih obiskovalcem (Ledenica, Srebrna dvorana, Permetova dvorana, Velika dvorana, Blatna dvorana, Matjaževa dvorana, Zadnja dvorana). Jama je zelo razgibana, saj je v njej skoraj 500 stopnic. Čudoviti podzemni svet je delo nekdanjega potoka Podlomščica, ki teče danes nižje v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Sama jama je osvetljena in zavarovana, zato razen dobre obutve in toplih oblačil (v jami je 10 stopinj Celzija) ne potrebujete posebne opreme. Zaradi večjega števila stopnic je zaželjena osnovna telesna pripravljenost.
Lisää tietoa: zupanovajama.si
Vilenica
Lokev
Vilenica se on najstarejša turistična jama v Evropi, mogoče celo na svetu. Organizirani obiski namreč tukaj potekajo že od daljnega leta 1633. Vhod v Vilenico je nastal z udorom stropa. Na to opozarja velik podorni stožec, po katerem se spustimo v prvo – Plesno dvorano. V njej vsako leto poteka zaključna prireditev Mednarodne literarne nagrade Vilenica. Veliko dvorano krasi mogočen temnosiv kapniški steber, ki so ga stari obiskovalci imenovali Maver. Rov, ki se iz Plesne dvorane spusti globlje, se večkrat razširi v dvorane, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: Drevored kapnikov, Rdeča dvorana in Vilinska dvorana. Za Vilinsko dvorano, ki je zadnja dvorana dostopna za turistične oglede, se jama strmo spusti v neturistični del jame, imenovan Fabrisov rov. V celoti je jama dolga več kot kilometer, za turistične oglede pa je urejene in osvetljene 450 metrov jame.
Lisää tietoa: vilenica.com
Jama pod Babjim zobom
Bohinjska Bela
Na severozahodu roba Jelovice se nad dolino Save Bohinjke in nad vasema Bohinjska Bela in Kupljenik dviga 300 metrov visoka stena. Sredi nje se pne v nebo ostra in slikovita koničasta skala, imenovana Babji zob. V njeni bližini je na nadmorski višini 1.008 metrov vhod v podzemno jamo. Okoli 300 metrov jamskega rova krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi so veliki kalcitni kristali. Posebej dragoceni so polžasto raščeni kapniki helektiti, ki so v Sloveniji pa tudi drugod zelo redki. Po nekaterih virih naj bi bila Jama pod Babjim zobom druga najstarejša jama v Sloveniji, saj naj bi bila izoblikovana v ledeni dobi, v času, ko je voda z bohinjskega ledenika vdirala v notranjost Jelovice. Vodeni ogled jame traja eno uro. Skupaj z dostopom, počitkom, ogledom in sestopom pa traja izlet približno tri ure in pol. Obiskovalcem priporočajo planinsko opremo (čevlje primerne za hojo, toplo obleko, pijačo).
Lisää tietoa: bohinjskabela.si
Jama Pekel
Zalog pri Šempetru
Jama Pekel je kraška jama, stara več kot 3 milijone let in ima bogato zgodovino. Leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre 4 kilometre severno od Šempetra v Savinjski dolini in je ena največjih turistično urejenih kraških jam na Štajerskem. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime jama Pekel. In če imate kanček domišljije, se vam bo nad vhodom v jamo izrisala podoba hudiča. V jami boste spoznali tako vodno kot suho kraško jamo, saj je sestavljena iz dveh etaž. V spodnjem, vodnem delu jame pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve.
Lisää tietoa: td-sempeter.si
Kansikuva:
IG feelslovenia / Peter Gedei
