Meidän täytyy kiittää France Prešernia, suurinta slovenialaista runoilijaa, että voimme nauttia aistillisimmasta runoudesta, joka saa kiven itkemään. Tiedämme luultavasti kaikki, mistä hän sai inspiraation runouteensa, mutta emme juurikaan Prešerovin salaperäisestä elämästä.
V šoli smo se učili o velikem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, kumpi elämää je mit, ki ga je treba jemati z rezervo ‒ ne gre zgolj za pomanjkljivo vrednotenje njegovih del, ki so brez dvoma večna, mutta myös zasebnega življenja, ki je v primerjavi z bleščečo poezijo bedno in nesrečno.
Prepad med dejanskim ja idealiziranim Francetom Prešernom je tako syvä, da smo se raje odločili, da verujemo v mit o super Prešernu, ki ni zgolj nežna, romanttinen ja zasanjana persona, mutta myös privlačen moški s karizmo.
Ranska Preseren se on največji slovenski pesnik, a bil je tudi nekaj toinen. In čas je, da spoznate največje skrivnosti o Francetu Prešernu.
1. O družini Franceta Prešerna so avtorji veliko napisali, kljub temu pa prešernoslovci težko izluščijo pravo resnico, kdaj je bil France rojen. Uradno prešernoslovje je določilo 3. joulukuuta Kuten datum njegovega rojstva, a France naj ne bi bil takrat rojen, temveč krščen. Pravega datuma naj ne bi nihče poznal, zato je bolj smiselno obeležiti 8. februar kot kulturni praznik, saj viri z gotovostjo potrjujejo, da je takrat France umrl.
2. Ribniška leta za Franceta Prešerna naj ne bi bila lahka, kar tudi izpove v Sonetju nesreče, a prešernoslovci očitno niso najbolje razbrali pomena njegovih rim. Sovražil naj bi Ribnico zaradi tega, ker je verjetno imel neko (slabo) izkušnjo, ki je bila povezana s spolnostjo. Nekateri viri trdijo, da naj bi bil žrtev spolne zlorabe, o kateri je bilo v tistem času sramotno govoriti. Tudi njegov odnos do naiset je bil izjemno čudaški.
3. Največja uganka, povezana s Francetom Prešernom, je vzrok njegove smrti. Zapisi pričajo o tem, da je bil alkoholik, a nekateri prešernoslovci trdijo, da je France sicer kdaj spil kakšen kozarec več, a ni bil pijanec, temveč običajen meščan. Ranska Preseren naj bi bil občasen pivec, ki je zaradi napetosti iskal pomirjevalo. Tisti, ki ste gledali Francetovo biografijo Prešeren (avtor Franci Slak), tudi tam lahko vidite, da so popivanje, seurustelua ja juhla bili sestavni del duha časa, romantike.
4. Nekateri viri trdijo, da je France Prešeren poznal Julijo Primic že pred letom 1833, ko naj bi jo prvič zagledal v trnovski cerkvi.
5. Ranska Preseren olisi pitänyt duševne krize oziroma notranje viharje, ki so jih mnogi prešernoslovci verjetno narobe interpretirali. Pisali so o tem, da je glavni razlog za Prešernovo nesrečo izjalovljena ljubezen in izguba prijateljev, a te razlage niso prepričljive. Njegovo doživljanje Pyhä naj bi bilo dejansko dedno pogojeno.
6. Prešernovega ustvarjanja naj ne bi smeli deliti na faze, ker naj bi bil perfektionisti, mikä on neutrudno pilil pesmi, niitä premeščal ja urejal, että ne ovat dobile domišljen kontekst.
7. Danes lahko beremo številne sodobne izdaje Prešernovih Poezij, v katerih naj bi bila vsa besedila prilagojena sodobnem jeziku in zdaj veljavnim jezikovnim pravilom.
8. Obstajalo naj bi kirje, shranjeno v zapuščini prešernoslovca Frana Levca, v katerem izvemo več o apokrifnem Prešernu oziroma skrivnem Francetu in njegovih erotičnih pesmih, ki jih ne najdemo v uradnem Prešernovem opusu. Gre za pesmi, ki ne sodijo v t.i. visoko kulturo, ker vsebujejo besede, kot so fuk, scati, rit, kurbir, prasica, cipica, drkati. Primer, ki ga lahko vidite tudi v filmski biografiji Prešeren, pravi: “Oj, Savica, nisi več devica! Si prasica, ki na široko šči.”
9. heinäkuu naj bi zbirala Prešernove kappaleita in jih ob posebnih priložnostih tudi prebirala znancem in znankam. France naj bi se ji prikupil in naj bi se z njim tudi šalila na plesih.
10. France Prešeren in njegovi prijatelji naj bi poznali vse ljubljanske skrivnosti, zato so na majhne listke redno pisali satirična in kritična besedila na račun gospode, ki so jih nato metali po ljubljanskih ulicah.
11. France Prešeren naj bi se spolno vzrdževal dolgo časa. Nekateri zapisi pravijo, da je prvo spolno izkušnjo imel z Ano Jelovšek, kun hän oli vanha 39 let. Zaradi tega naj bi tudi pisal erotične pesmi, s katerimi se je ‘tolažil'.
12. Prešernova največja ljubezen naj ne bi bila Julija Primic, temveč je ta najbolj znana zaradi Sonetnega venca. Julija je bila tudi bogata plemkinja, o kateri se je v tistem času pač veliko pisalo in je bila znana javnosti. France naj bi imel tudi dekle, ki ga je želelo narediti gospoda, a je zavrnil häät, ker si tega nikakor ni želel.
Lisää tietoa:
lit.ijs.si
dlib.si
