Janez Pipanin uusi, hieman provosoivan nimen ohjaajatyö herätti poikkeuksellista huomiota jo silloin, kun se esitettiin ensimmäisen kerran Dublinissa yli sata vuotta sitten. Kirjailija John Millington Synage tuli tunnetuksi yhdessä yössä melkein kaikkialla maailmassa paitsi lahjakkuudestaan ja teatraalisesta vakuuttavuudestaan. Huomio ja...
Novo režijsko delo Janeza Pipana z nekoliko provokativnim naslovom je že ob svoji prvi uprizoritvi v Dublinu pred dobrim stoletjem pritegnilo izjemno pozornost. Avtor John Millington Synage je čez noč postal slaven po skoraj vsej zemeljski obli ne le zaradi svoje nadarjenosti in gledališke prepričljivosti. Pozornost in slavo so mu priskrbeli predvsem nasprotniki, ki so po premieri protestirali, takratni nacionalisti pa so nasprotovanja še podpihovali. Zgodba o mladem Christyju Mahonu je potrditev, da vsaka publiciteta, čeprav negativna, lahko prinese uspeh. Irci so se jezili, ker komedija pripoveduje o domnevnem očetomoru. Zgodba se zaplete, ko omenjeni Christy v krčmi na obali grofije Mayo in pri krčmarjevi hčeri Pegeen naroči kozarec piva. Gostilničarka s svojim ostrim jezikom iz Christyja izvleče priznanje, da naj bi z lopato ubil očeta. Med že zaročeno Pegeen in Christyjem preskoči iskrica, a med vaščane kmalu pricurljajo govorice, da njegov oče sploh ni mrtev. Ko se oče Mahon pojavi v vasi, je Christyjevih sanj konec. Vaščani ga obtožijo, da je lažnivec in prevarant. Christy spet dvigne roko nad očeta. Da je nenavaden humor – na irskem podeželju je očitno bolje biti morilec kot lažnivec – razburil javnost, se ne moremo čuditi, a hkrati lahko občudujemo avtorjev posluh za bizarnost človeških narav.
