Ero ei ole helppoa, mutta jokainen löytää oman tapansa käsitellä tätä surua.
Karla Andrea Bonifacio je našla način, kako preboleti razhod z Giom. Ob tej priložnosti je na svojem Facebook profilu objavila zelo čustveno objavo.
—
Za pisanje tega sporočila sem rabila veliko poguma. Toda v zadnjih sedmih letih in sedmih mesecih so bili ljudje priča ljubezenski zgodbi, ki sta jo ustvarila Gio in Carla. Skoraj osem let sem ljubila samo eno osebo. On me je ljubil že od svojega 14. leta, vendar sem sama rabila še dodatni dve leti, da sem ugotovila, da tudi jaz njega ljubim.
Veliko stvari sva naredila skupaj. Denar sva porabljala za prigrizke v nakupovalnem središču, jedla sva na šolskih hodnikih in si delila ledeni čaj … dokler nisva morala na fakulteto, natančneje na različni fakulteti. Bila pa sem prepričana, da bova tudi to preživela. In res sva. Bil je moja velika motivacija za zaključek fakultete. Prišel je po mene, mi pomagal pri projektih, me po težkem dnevu peljal na kosilo. Bil je edino, kar sem videla na dan podelitve diplome. In končno sem lahko rekla, da nama je uspelo.
Meseci so minevali in oba sva našla delo. Bil je z mano, ko je umrl moj oče. Bila sem z njim, ko mu je umrla mama. Tako v srečnih, kot težkih časih sva se podpirala. Zaradi njega sem veliko doživela. Ker je bil z mano.
Bila sva idealen par. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdaj ljubila nekoga drugega. Ker sem svojo sorodno dušo našla že takrat, ko sem imela na sebi zeleni pulover, črne usnjene čevlje z belimi nogavicami in šolski nahrbtnik. Moja prihodnost je bila z njim. Bil je oseba, ki sem jo želela videti, ko bi stopala do oltarja.
Všeč mi je bil odnos, ki sva ga imela. Zdaj pa je vsega konec. Zveze z Giom, z ljubeznijo mojega življenja. Z mojim zvestim spremljevalecem, partnerjem na potovanjih, pomočnikom v stresnih situacijah, odgovorom na vsa moja vprašanja.
Iskreno ti želim vso srečo, četudi me ta sreča ne vključuje več. Upam, da boš uresničil vse svoje sanje. Čeprav jim ne bom več priča, vedi, da te bom podpirala od daleč. Zaslužiš si, da ponovno ljubiš. Kot si to zaslužim tudi jaz. Ampak ne obžalujem, da sem te ljubila. Ljubiti te je bila moja najboljša odločitev v življenju.
Nekega dne se bova spet srečala. Nekega dne te bom pogledala v oči in ne bo me več bolelo. Nekega dne se bova pogovarjala o tem, kako zelo sva se imela rada in kako zelo nama je to pomagalo, da sva lahko vzljubila nekoga drugega.
Moji družini, prijateljem, veste, koga mislim. Hvala vam. Tega ne bi preživela, če ne bi bilo vas, da bi me podpirali. Hvala vsem, ki ste verjeli v naju. Ampak to bo moja zadnja objava o Giu. O naju.
