New York - mesto, ki nikoli ne spi. Mesto, ki je danes najbolj gosto poseljeno mesto v ZDA in v katerem prebiva 8.5 milijona prebivalcev. Mesto, ki so ga leta 1624 ustanovili Nizozemci in se je prvotno imenovalo New Amsterdam. Mesto, ki je bilo nekaj časa celo ameriška prestolnica, danes pa nima niti statusa prestolnice zvezne države v kateri prebiva. A kaj bi se sekirali, ko pa je prestolnica sveta.
V New Yorku, talilnem loncu kultur, kjer se govori preko 800 jezikov, se človek počuti kot drobna mravljica sredi mravljišča. Sartre je o Velikem jabolku (ime, ki si ga je New York po eni od razlag prislužil v 30. letih, po veliki gospodarski krizi, ko so propadli finančniki v poslovnih oblekah v središču mesta prodajali zaloge jabolk iz primestnih kmetij) dejal, da ga široke avenije naredijo veličastno neobvladljivega, posebnega in občudovanja vrednega. In če je njegovo srce Manhatten, z vsemi ”zobotrebci”, ki štrlijo iz njega, je njegov trebuh podzemni železniški sistem.
stoti obletnici neodvisnosti.
Je mesto, ki danes utripa po ritmu bobna punk skladbe in je konec 19. stoletja navdihnilo češkega skladatelja Dvořáka, ki mu je poklonil 9. simfonijo ”Iz novega sveta” (”Iz nového svĕta”). Mi pa vam poklanjamo nekaj zgodovinskih dejstev o mestu New York, ki so jih učbeniki in popotniški priročniki izpustili.
- Obala Manhattna je bila v 17. stoletju, ko so jo zadeli Nizozemci, preplavljena z ostrigami.
- Newyorško pristanišče je zaradi ostre zime leta 1780 zamrznilo in ljudje so se lahko med Manhattnom in Staten Islandom sprehajali.
- New York je leta 1895 odprl prvo picerijo Yhdysvalloissa.
- V New Yorku je bil leta 1857 izumljen vessapaperi.
- Zadnji orkan, ki je po dolgem in počez prečesal New York, je pustošil leta 1821. Ne samo, da je nevihta prebičala mesto, Thor je tako mlatil s kladivom, da je bilo poplavljeno vse do Canal Streeta (spodnji Manhattan).
- Tudi leta 1893 je bil New York blizu naravni katastrofi, a se je najhujšemu izognil. Je pa hurikan tedaj z zemljevida zbrisal otok Hog.
- Od leta 1869 je bilo na otoku Hart (blizu obale Bronxa) pokopanih skoraj milijon ljudi.
LUE LISÄÄ: 21 epätavallista faktaa Skotlannista
- V kolonialnih časih in vse do 2. svetovne vojne je mesto poznalo t.i. ”Moving Day” (selitveni dan), ki je potekal vsak 1. maj. Na ta dan je ob 9. uri zjutraj vsem najemnikom hkrati potekla najemna pogodba in ti so takrat lahko menjali stanovanje, če niso pristali na nove pogoje, ki so jih 1. helmikuuta postavili najemodajalci.
- Fliperji oz. arkadne igre so bile v New Yorku do leta 1978 prepovedane.
- Do leta 1957 je 27 newyorških pošt povezoval 43-kilometrski podzemni pnevmatski (cevni) sistem.
- Leta 1920 je kočijo, ki jo je vlekel konj, napolnjeno z eksplozivom, razneslo na Wall Streetu. 30 ljudi je umrlo, storilca pa niso nikoli našli.
- Irska pivnica McSorley’s ni dovolila vstopa ženskam vse do leta 1970.
- monet parki, kot so Madison Square Park, Washington Square Park, Union Square Park in Bryant Park, so bili nekoč pokopališča.
- Times Square se je prvotno imenoval Longacre Square, današnje ime pa je dobil leta 1904, ko je tja sedež svojega podjetja preselil časnik New York Times.
- Mesto je leta 1978 prodalo saari na reki East River za vsega 10 dollaria.
- Živalski vrt v Bronxu je leta 1906 v opičnjak poleg opic postavil tudi Afričana.
- Leta 2010 je bilo kar 38% klicev na številko za nujne primere (911) rezultat ”klica iz žepa” (”pocket dialing/calling”)
- 28. novembra 2012 v New Yorku ni bilo nobenega prijavljenega nasilnega dejanja oz. zločina. Žal so taki dnevi tam redki kot diamanti.
Muokattu ja mukautettu seuraavista:
www.omgfacts.com
