Monet olympiatilat, jotka suosionsa huipulla (olympialaisten aikaan) olivat arkkitehtoninen mestariteos, näyttävät nykyään nuhjuista kuvaa, joka on kaukana vuosien takaisesta, jolloin siellä oli ihmisiä. Valonheiton väistyttyä niistä tuli kulkukoiria, kissoja ja rikkaruohoja. Monet entiset olympiapaikat ovat kohdanneet julmasti, ja tänään etsit sieltä turhaan entistä loistoa. Katso alta, mitkä ovat nämä laiminlyödyt ja hylätyt olympiatilat, jotka ovat kaukana heidän parhaiden vuosiensa kuvasta.
Organizacija olimpijskih iger je velika čast za državo, a hkrati ekstremno drag šport. Številni olimpijski objekti, zgrajeni posebej za največji športni dogodek na svetu, za katere so države gostiteljice postrgale denar na vseh koncih in krajih, so, potem ko so olimpijske igre pospravile kovčke in ko so odšli še zadnji novinarji in sponzorji, ostali “brezposelni”, saj je večina držav zadeve zastavila brez potrebne vizije, denarja za vzdrževanje pa je hitro zmanjkalo.
Se spomnite znamenitega Ptičjega gnezda iz olimpijskih iger v Pekingu 2008? Ta danes sicer ni zapuščen, zato pa večino časa sameva. Občasno so tam koncerti, kulturne prireditve in pozimi drsališče. Vsekakor je daleč od svoje nekdanje slave. A številnim objektom, kot boste spoznali v nadaljevanju, se piše še precej slabše. Mnogi so namreč postali ruševine, ki jih povohajo le še potepuške živali in kjer je vajeti v svoje roke prevzela narava. Čeprav se vsi organizatorji zaklinjajo drugače in po igrah iščejo vsebine, ki bi zapolnile objekte, številna postanejo mesta duhov in na ta način z zamikom razgaljajo ves blišč in bedo olimpijskih iger. Kjer so nekoč potekala tekmovanja in se uresničevale sanje, so danes prizori kot iz nočnih mor.
LUE LISÄÄ: Olympialaiset: Epätavalliset olympialajit, joita ei enää ole
Olimpijske igre so za državo gostiteljico enormen finančni zalogaj, pa naj bo še tako bogata. In če se investitorji za gradnjo še nekako najdejo, je treba tiste, ki bi prevzeli stroške vzdrževanja po igrah in prizorišča napolnili z vsebino, iskati z lučjo pri belem dnevu, sploh za objekte, ki so zrasli za manj komercialne športe. Zato številni tovrstni objeti, ki jih je v času iger osvetljevalo na tisoče reflektorjev, potem ko se ti ugasnejo, začnejo propadati. Grške igre leta 2004 v Atenah so bile za grško ekonomijo prava grška tragedija. Nič bolje je ni odnesel Peking leta 2008, London pa je leta 2012 že imel nekaj vizije in tako že pred olimpijskimi igrami razmišljali o nadaljnji usodi svojih objektov, zato je zgradil številne montažne objekte, ki so jih lahko brez težav odstranili in jih ni doletela kruta usoda olimpijskih objektov, ki jih predstavimo v nadaljevanju, ki so bili prežvečeni, izpljunjeni in so danes pozabljenih od vseh ter prepuščeni na milost in nemilost narave. Kaj čaka objekte na PIO Rio 2016, vain aika näyttää.