Asioita, joita miehet eivät koskaan myönnä naisille!

Joe Duncan, pisatelj, ki se posveča tematikam, kot so feminizem, znanost, razmerja, kultura, zdravje, psihologija, duševno zdravje in politika, je delil izvrsten zapis o tem, kaj moški NIKOLI ne bodo priznali ženskam. Tukaj je njegov povzetek.

_ _ _

Naša kultura je napolnjena z mislijo, da moški govorijo ženskam, da jih imajo radi (tudi, če jih nimajo), samo zato, da se ne bi počutili osamljene. A vsi moški ne lažejo. Večina jih laže, ker čutijo neskončno potrebo, da pripadajo nekomu, da jih ljubijo, spoštujejo in skrbijo za njih.

Večino moških je strah, so plašni, negotovi, se včasih počutijo nepomembne in potrebujejo ljubezen, da bi se počutili izpopolnjene. In prav zaradi tega, si želijo pokazati drugim, da so popolni, da jim nihče nič ne more, da so močni, nepremagljivi. A večina ni nič od tega.

Za zaprtimi vrati jokajo, ker si želijo ljubezni, seksa, a niso našli nikogar, s katerim bi se ustalili. Postanejo osamljeni, obupani, vse bolj frustrirani. Zdi se jim, da ne bodo nikoli našli tiste prave osebe. Res je, da je na svetu veliko ljudi, a tistih, s katerimi bi si želeli preživeti preostanek življenja, skorajda ni.

So ljudje, ki so vam privlačni po videzu, a ko pristopite do njih s kančkom kritičnega razmišljanja in uporabite vsaj malo razuma, hitro spoznate, da niso to kar ste mislili da so. Moški to težavo rešijo na način, da si obljubijo, da bodo nekega dne našli popolno osebo, s katero bodo preživeli preostanek življenja. A do tedaj bodo hodili na zmenke in seksali. To pa naredi več škode kakor koristi. Nekateri od teh moških začnejo idealizirati ženske, spremenijo jih v fetiš, skorajda jim odvzamejo samostojnost, še preden jih sploh srečajo. Sliko o ženski morajo namreč ohraniti čim bolj brezmadežno, čisto. Takšni moški so najslabši moški za ženske, tiktakajoče časovne bombe so, ki naredijo vse, da ohranijo resničnost v skladu s svojo fantazijo. To so moški, za katere ženske niso nikoli dovolj dobre, ne glede na to, kako dobre prijateljice ali žene so v resnici. Takšni moški namreč potrebujejo fantazijo, romantiziran ideal, in kakršenkoli človeški element ali potencialni konflikt (beri: svoboda izbire) s strani partnerja, je nesprejemljiv.

Številni moški imajo sindrom Weltschmerz, svetobolje, kar opisuje depresijo in obup, ki ju čutijo, ko resničnost ne ustreza njihovim pričakovanjem. V življenju samoumevno pričakujejo ženske, denar, finančno varnost …, vendar nobena od teh stvari za večino od njih ni realnost. Namesto da bi si priznali resnico, si lažejo in se pretvarjajo, da jih nekdo ali nekaj ovira na poti do tistega, kar si resnično zaslužijo.

Kaj pa kemija? Privlačnost ni izbira. Ni stikalo, ki ga preprosto vklopite ali izklopite in se odločite, ali boste z nekom imeli odnos ali ne. Ne glede na to, kako prijetni ste, ne glede na to, kako zanimivi ste, ne morete prisiliti nekoga, da vas privlači. Privlačnost ni nekaj, kar bi se lahko naučili. Je ali pa je ni.

Če je moški negotov, če razmišlja ali si vas želi obdržati ali ne, je odgovor “ne” – tu “mogoče” ni opcija. In čeprav ve, da ta ženska ni njegov “sorodna duša”, ji bo namenil nekaj časa, da se bo malce zabaval in da ne bo čutil tiste hladne osamljenosti, o kateri sem prej govoril.

Razlika je le v tem, da srečen moški ne rabi neštetih zmenkov in “one-night standov”, da bi zapolnil eksistencialno praznino v sebi. In tega si moški ne želimo priznati, saj bi s tem priznali svoje smešne standarde in svoje nenehne neuspehe. To breme pa je pretežko za skoraj čisto vsakega med nami. Zelo, zelo malo moških bo priznalo, v kateri “tabor”spadajo, ali spadajo v tabor “Mrs. Right” ali tabor “Mrs. Right Now”. In moški ki to zmore, je najboljši moški! Kako torej prepoznate razliko?

Bodite pozorni na to, kaj moški cenijo. Ali cenijo pohvalo? Ali cenijo materialne koristi, ki presegajo osnovne potrebe v življenju, kot sta zdravje in prehrana? So odvisni od teh stvari? Ali potrebujejo najnovejši avto? Ali potrebujejo drage obleke? Ali nenehno potrebujejo, iščejo naklonjenost žensk? Vse te stvari namreč odnos obremenjujejo. Ponavadi jih skušamo vsiliti partnerjem, jim naložiti odgovornost, jim “zaračunati” vzdrževanje takšnih potreb, pa tudi, če te niso njihove. Prav ali narobe, to je resničnost.

Kaj pa je narobe z moškim, ki pije kavo iz poceni skodelice in bere knjigo, ki si jo je izposodil v knjižnici? Ali z moškim, ki vozi starejši avto? Z moškim, ki ni oblečen po zadnji modi, z moškim, ki ima oči samo za vas? Preprosti moški so samostojni moški. In neodvisni moški so najboljši moški. Ne bodo vam lagali in govorili, da želijo biti z vami, ko niso prepričani. To priznajo in nadaljujejo svoje življenje, saj jim ni treba ničesar pridobiti na silo, še posebej ne ljubezni.

Moški nasvet, ki ga podaja Joe Duncan ženskam je: “Poiščite moškega, ki bo zadovoljen z malo, kajti to je človek, ki rešuje svoje notranje konflikte, in bo z vami takšen, kakršen je v resnici, brez laži.”