Kun pää avautuu mielikuvitukselle, pupu hyppää valosta, juoksee, hyppää, leikkii, kokee haaksirikkoutumisen, tapaa linnun ja löytää kultaisen kukan. No kyllä, no kyllä, melko yksinkertainen tarina, voit sanoa, no kyllä, tietysti, koska se on "tamalesille". Mutta kysyn teiltä, mikä tarina ei ole olemukseltaan yksinkertainen: syntymä, matka, ...
Ko se glava odpre domišljiji, skoči iz svetlobe zajček, teka, skače, se igra, doživi brodolom, sreča ptico in najde zlato rožo. No ja, no ja, precej preprosta zgodba, boste rekli, no ja, seveda, saj je za ‘tamale’. Ampak, vas vprašam, katera zgodba pa v svojem bistvu ni
preprosta: rojstvo, pot, prepreka, prijatelj, cilj. Pet besed, med njimi domišljija in čas. Sonja Kononenko je v raziskovanju gledališča ponudila roko najmlajšim tudi zato, da bi ustavila ‘tavelike’.
