Tokio - Lost and Found, käännös

Ko pa mestu prištejejo še okoliška mesta, tako imenovani Veliki Tokio, se številka povzpne na neverjetnih 34 milijonov prebivalcev. Znamenitosti so razpršene po vsem mestu, a med obiskom japonske prestolnice ne smemo zamuditi ogleda cesarske palače in vrtov. Cesarska palača je bila zgrajena na razbitinah bivše palače, uničene med drugo svetovno vojno. Vstop v palačo, v kateri živi japonska cesarska družina, ni mogoč, brezplačno pa se lahko sprehodimo po čudovitih vrtovih, kjer je včasih stala prvotna palača. Ljubitelji zelenja in vsi, ki želijo ubežati nenehni tokijski gneči, najdejo svoje zatočišče v botaničnem vrtu, ki je del tokijske univerze in je eden od japonskih najstarejših in najlepših vrtov. Japonci so nori na Evropo, zato je njihov televizijski stolp replika pariškega Eifflovega stolpa, čeprav je japonski, zgrajen leta 1958, še višji, na vrhu pa si lahko ob francoskem rogljiču ogledamo celotno mesto. Čeprav slovenski pregovor pravi, da je rana ura slovenskih fantov grob, se bo zgodnje bujenje obrestovalo z obiskom ene najbolj zanimivih ribjih tržnic na svetu Tsukiji. Od 3. ure dalje začnejo na tržnico prinašati svež ulov z vseh koncev sveta, ob 5.30 pa začnejo s prodajo. Za duhovno prenovo moramo obiskati templja Shofukuji in Meiji. Meiji je posvečen cesarju Meiji. Med njegovo vladavino je šintoizem postala državna religija in ta oblika budizma je še danes prevladujoča.

Hampaiden alle
Mesto presežkov s ponudbo ne zaostaja niti na kulinaričnem področju. Čeprav si lahko privoščimo kuhinjo z vseh koncev in krajev, japonske specialitete doživljajo pravo renesanso. Večerje v restavracijah so drage, ljubitelji vina pa lahko že tako “zasoljeni” večerji prištejejo dvojno ceno, če se bodo poglobili v vinsko karto. Nasvet: obroke v restavracijah omejimo na kosila, saj so cene jedi, ki jih ponujajo v zgodnjih popoldanskih urah skoraj polovico nižje kot zvečer. Na srečo pa ima vse več restavracij na zadnjih straneh jedilnikov skrito ponudbo jedi zmernih cen. Za restavracije v predelih Akasaka, Roppongi in Shiodome je nujna vnaprejšnja rezervacija. Japonci večerjajo med 18. in 21. uro. Restavracija Beige v desetem nadstropju Chanelove stavbe v Ginzi je pravi raj za ljubitelje francoskih jedi, ki jih pripravlja z Michelinovimi zvezdicami “okiten” glavni kuhar Alain Ducasse. Tudi vinska karta je neverjetna, saj ponuja kar 600 različnih vin, med drugimi tudi kapljico iz Chanelovih lastnih vinogradov. Restavracija je kljub visokim cenam tako priljubljena, da je trenutno čakalna vrsta za prosto mizo približno dva meseca. V restavraciji Higashi-Yama osebje govori slabo angleščino, pa tudi jedilniki so le japonski, a nekaj truda in mahanja z rokami se bo obrestovalo, saj v njej lahko uživamo v najboljšem, kar ponuja japonska kuhinja. Notranjost je zasnoval priljubljeni japonski oblikovalec Shinichiro Ogata. Japonska prestolnica je očarala tudi najbolj priljubljenega kuharja na svetu Jamiea Oliverja, ki je v Ginzi odprl restavracijo Jamie Oliver’s Afternoon Tea Baker and Dinner. Posebej zanimiv je Bio meni, ki ponuja jedi, pripravljene iz sveže zelenjave in rib, ki jih vsako jutro kupujejo na tržnici Tsukiji.

Kuluttajille
V Tokiu se je težko znajti in tudi zapravljivci imajo težko delo, ko izgubljeni tekajo med milijoni prodajaln, od ogromnih trgovskih centrov, do skritih trgovinic. Japonci so izredni esteti, zato se prepustimo njihovi domišljiji in prosimo prodajalce, da nam kupljene predmete zavijejo kot darilo. Isetan je čudovito nakupovalno središče v Shinjuku, ki razveseljuje predvsem modne obsedence. Mlajši zapravljivci niso več navdušeni nad nakupovanjem v velikih središčih, izjema je le Mitsukoshi, japonski Harrods, kjer je eno nadstropje posvečeno le kimonom. Omotesando Hills je nakupovalni raj, kjer lahko najbolj zagrizeni preživijo celo življenje v enem od 38 stanovanj, ki so del centra. Obvezen postanek za vsakega turista pa je Oriental Bazaar, z obilico tradicionalnih izdelkov, od kimonov, do nenavadnih budističnih predmetov. Predel Akhibara je “mesto elektronike”. Več kot tisoč trgovin, ki ponujajo najnovejše proizvode s področja računalništva in zabavne elektronike, predstavlja raj za ljubitelje tehnike. Jimbocho je četrt, ki jo obožujejo predvsem bibliofili, saj se lahko potopijo v svet knjižnih antikvariatov. Navdušenke nad filmom Ubila bom Billa pa lahko svojo katano (japonski meč) kupijo v prodajalni Japan Sword. Poleg čudovitih samurajskih mečev prodajajo tudi cenejše replike. V Syuzo Kaikan pa se lahko poučimo o tehnikah izdelave znamenitega japonskega riževega vina sakeja in seveda kupimo steklenico ali dve.

Yöelämä
Japonci so znani po neverjetno dolgem delavniku, zato se znajo, kot povračilo, tudi neumorno zabavati. V Tokiu lahko uživamo v zvočno najbolj dovršenih klubih, pa tudi estetika globalno zelo priljubljenega minimalizma je popolna. Predel Roppongi je najbolj znan med nočnimi pticami. Na ulicah se bari in restavracije bojujejo za prevlado s klubi, ki ponujajo najrazličnejšo glasbo in ambient. Največ zabavljačev bomo srečali ob petkih. Ostali predeli, v katerih nam po sončnem zahodu nikakor ne bo dolgčas, so Ginza, Aoyama, Omotesand in Nishi-Azabu. Veliko klubov ima ob plesišču tudi restavracije z mamljivo ponudbo hrane, tako da lahko noč preživimo le pod eno streho. Eden takšnih klubov je Alife v okolišu Nishi- Azabu. Največji klub v Tokiu, Ageha, ima celo bazen, v katerem si po preplesani noči nožice osvežijo pregovorno najlepše in najbolj trendovsko osveščene prebivalke Tokia. Seveda pa se po vsem mestu lahko preizkusimo v japonski instituciji – karaokah. The Liquid Room je eden od klubov z najdaljšo tradicijo nastopov v živo.

Pysyä
Največ luksuznih hotelov, katerih cene se ne razlikujejo od cen hotelov s petimi zvezdicami drugod po svetu, se nahaja v središču mesta, Ginzi in okoli cesarske palače. Eden največkrat omenjenih in nagrajenih hotelov v Tokiu je Park-Hyatt Tokyo, kjer so posneli tudi prizore za film Izgubljeno v prevodu. Najdražji hotel v mestu je Seiyo Ginza, kjer osebje dobesedno pretirava s pozornostjo, na strehi hotela pa si lahko od preobilice glamurja odpočijemo v čudovitih bazenih. Palace Hotel ponuja čudovit pogled na cesarsko palačo in ima eno najboljših restavracij v mestu. Seveda pa vsi hoteli niso tako zelo dragi. Srednji razred predstavljajo predvsem hoteli za poslov – neže ali tradicionalni ryokani, kjer nas gostitelji naučijo tudi različnih ritualov, ki jih moramo poznati, ko vstopamo v japonsko hišo.

Mitä tapahtuu
Tretjega marca na Dekliškem festivalu (Hina Matsuri) starši prosijo za srečo in blagostanje svojih hčera. Mnogi obiščejo svetišče Meiji, kjer po ribniku Kita-ike spustijo modelčke hišk. Obiskovalci lahko opazujemo ta intimni praznik iz dvajsetih let dvajsetega stoletja v čudovitem okolju svetišča. Eden najpomembnejših pomladanskih praznikov je Budov rojstni dan, ki ga po vsej Japonski praznujejo 8. aprila. Po vsej deželi se napolnijo templji, ime praznika Hana matsuri pa pomeni festival cvetja, saj sovpada s časom, ko na Japonskem cvetijo češnje. V vsakem templju je urejen Hanamido (dvorana cvetja), v sredini katerega se nahaja kip malega Bude, obdan s cvetjem. Obiskovalci kot daritev na njegovo glavo polijejo sladek čaj. Glavna slovesnost v Tokiu poteka v templju Sensoji v delu Asakusa, kjer se zjutraj zberejo otroci v najlepših kimonih. Seveda pa aprila oziroma v začetku pomladi ne smemo zamuditi najlepšega festivala v naravi, imenovanega Hanami. Japonci in obiskovalci v teh dneh opazujejo cvetoče češnje in molijo za obilno letino.