Mitä ominaisuuksia me yleensä yhdistämme korkeaan älykkyyteen? Uteliaisuus? Reagointikykyä? Monipuolisuus ja kekseliäisyys? Ehkä todellakin. Oletko koskaan ajatellut, että korkea älykkyysosamäärä voisi liittyä myös kiroukseen? Luultavasti ei. Mutta sinä (me) olit ilmeisesti väärässä.
Raziskave so namreč pokazale, da sta visok IQ in preklinjanje v precej recipročnem odnosu. Psihologa Kristin ja Timothy Jay iz ZDA sta se lotila omenjene raziskave in prišla do zaključka, da “imajo tisti ljudje, ki jim t. i. prepovedane besede dobro tečejo z jezika, po navadi tudi boljši besedni zaklad ter so tudi sicer bolj artikulirani.”
Ni pa preklinjanje edina lastnost, ki bi jo sprva težko pripisali višjemu IQ-ju. Neka druga tutkimusta je namreč pokazala, da mednje spada tudi ponočevanje. No, ne mislimo ravno ‘žuranja’, temveč zaključevanje dneva v poznejših urah. Rezultati so pokazali, da imajo ljudje, ki hodijo spat po keskiyöllä, keskimäärin korkeampi IQ. Strokovnjaki so prišli do zaključka, da bolj inteligentni ljudje potrebujejo več motečih dejavnikov za intenzivno razmišljanje. V prevodu najbrž to pomeni, da jim nered oziroma kaaos predstavljata večji izziv.
Do zdaj smo te lastnosti pripisovali morda bolj lenim ali celo slabše dojemljivim ljudem. Razmislimo še enkrat.
Lisää tietoa:
sciencedirect.com ja psychologytoday.com
