Miksi näet painajaisia ja muita epämiellyttäviä unia?

Ljudje tretjino svojega življenja prespimo, kar je precej, kajne? Sanje in njihov pomen že dolgo vzbujata zanimanje ljudi. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s spanjem in sanjami, še vedno ne poznajo povsem pravega razloga za nastanek sanj, obstaja pa kar nekaj hipotez. Zaradi razvoja tehnologije so psihologi in drugi strokovnjaki začeli proučevati možganske aktivnosti med spanjem, in tako se počasi odstirajo zavese neznanega.

Sanje vsakega posameznika so ainutlaatuinen, saj vsak po svoje doživlja različna čustva in dogodke, ki se dogajajo skozi dan. Ko zaspimo, naši možgani še naprej trdo delajo, razporejajo dogodke v kratkoročni in dolgoročni spomin. Primerjajo dogodke, ki so se zgodili pred kratkim, in tiste, ki so se zgodili nekaj časa nazaj. Zato si lahko v mislih ogledamo svoje spomine, recimo iz otroštva. Vse se zgodi med fazo hitrega premikanja očesnih zrkel (REM), ki traja od 10 do 20 minut in se ponavlja od 3- do 5-krat skozi noč. Ta faza je imenovana “paradoksalni spanec”, tedaj pa se odvije največ sanj in v tistem času spanja naši možgani oddajajo enake valove kot v budnem stanju. Velikokrat se zgodi, da se zjutraj zbudimo z zavedanjem, da smo sanjali, a se sanj ne moremo spomniti.

Zakaj imamo nočne more?

Kaj pa nočne more? Zakaj vidimo v sanjah apokalipse in zombije, ki nas preganjajo, in še veliko drugih neprijetnih scenarijev? Švicarski in ameriški znanstveniki so izvedli yrittää, ob katerem jim je uspelo najti odgovor na ta vprašanja. Po njihovem mnenju gre za neke vrste trening živčnega sistema, ki človeku pomaga obvladovati negativna čustva v resničnem življenju. Pravijo, da nam čustva, ki jih čutimo v sanjah, pomagajo razrešiti čustveni pritisk in nas pripravijo na prihodnje možne stresne obremenitve.

Z elektroencefalografom so proučevali delovanje različnih delov možganov med spanjem. 18 prostovoljcev so ponoči večkrat zbudili in jih vprašali, kaj sanjajo in ali so te sanje nočne more. Na podlagi njihovih odzivov in analize možganske aktivnosti so raziskovalci opredelili dve območji v možganih, ki sta odgovorni za nočne more. To sta insula in srednja možganska skorja. V sanjah se ta dva dela možganov aktivirata v istih situacijah kakor v resničnem življenju, ko se počutimo zaskrbljeno ali se ustrašimo. Insula je odgovorna za ocenjevanje čustev in se samodejno zažene takoj, ko človek občuti tesnobo. Srednja možganska skorja človeka pripravi na ustrezen odziv med pojavom grožnje in nadzoruje, kako se oseba obnaša, ko je v nevarnosti.

Tu je še nekaj zanimivih dejstev o spanju in sanjah

• Človek bo živel 3 minute brez zraka, 3 dni brez vode in 3 tedne brez hrane ter 11 dni brez spanja.
• Do 15 odstotkov ljudi na svetu hodi v spanju. Ne le da lahko sedijo na postelji ali hodijo po sobi, ampak lahko med spanjem tudi zapustijo hišo.
• Prepričanje, da se mesečniki ne bi smeli zbuditi, naj bi bil mit. V številnih primerih je to dejansko potrebno. Mesečnost lahko traja od nekaj minut do pol ure.
• Ljudje, ki ne spijo dovolj, imajo povečan apetit, ko jim pade leptin (hormon, ki uravnava apetit).
• V prvih 5 minutah po prebujanju pozabimo 50 odstotkov svojih sanj. Po 5 dodatnih minutah pozabimo skoraj vse, kar smo videli v sanjah.
• Sigmund Freud je dejal, da so sanje oblike izpolnjevanja želja in tako nezavedni poskusi človeka, da bi razrešil različne vrste konfliktov ali problemov, bodisi aktualnih bodisi izhajajočih iz njegove preteklosti.