Talviurheilu on vähän erilaista - ehkä lisäämme laskuvarjon suksiin

Na prvi pogled se zdi, da zima ne dopušča veliko možnosti za gibanje. Mrzlo je in zgodaj se zvečeri, zato s cest kar naenkrat izginejo tekači ter kolesarji. Vendar to ljubiteljev hladnejšega letnega časa ne ovira. Med sprehodom opazimo malčke, ki se kepajo, sankajo in valjajo po snegu. Mimo nas drvijo tekači na smučeh, na okoliškem jezeru drsajo. Med vikendi se ljudje gnetejo na smučiščih. Pozimi lahko počnemo še marsikaj drugega. Snežno kajtanje, dirkanje po ledu z luksuznimi avtomobili in “airboardanje” so le nekateri izmed nenavadnih športov, ki so v zadnjih letih s hitrostjo snežne nevihte prevetrili ponudbo zimskih športov.

Ko nam sankanje ni dovolj …

Sankanje že dolgo ni več zgolj v domeni otrok. Ponudba je napredovala tudi pri nas, dobili smo urejena zimska in letna sankališča. Je odličen način za sprostitev adrenalina, miganje in zabavo na snegu za celo družino. V kolikor smo se sankanja že naveličali, nam svetujejo, da preizkusimo “airboardanje”. Airboard je napihljiva, dober meter dolga vijugasta blazina, namenjena spustom po snežnih strminah. Nanjo se uležemo z glavo naprej, upravljamo jo s pomočjo ročajev, nagibanjem telesa ter nogami. Pri tem moramo nositi kolenčnike in čelado, saj je vožnja z njim vse prej kot nedolžna. Airboard lahko doseže hitrost do 141,79 kilometra na uro. Posebno priljubljen je v Švici, kjer so mu namenili lastne proge, žičnice in tekmovanja. Pri nas jih zaenkrat ni, “airboardamo” lahko na smučišču. Naj nas prej omenjena hitrost ne prestraši. Zaustavimo se preprosto, z nogami.

Snežno gorsko kolesarjenje

Ko pomislimo na zimske športe, kolesarjenja po vsej verjetnosti ni med njimi. Moralo bi biti. “Tolsto kolesarjenje” ali “fat bikin” ni pravzaprav nič drugega kot zimska različica gorskega kolesarjenja. Šport se je razvil v devetdesetih na Aljaski in kaj kmalu postal stalnica ameriških kolesarskih tekmovanj. “Tolsteži”, kakor jih imenujejo kolesarji, so posebna kolesa z globoko urezanimi širokimi zračnicami. Primerna so za spolzek in nestabilen teren. Izgledajo malce okorno, vendar je ravno njihova struktura tista, ki snežno gorsko kolesarjenje spremeni v čisti užitek.

Posebno zabavna je vožnja po ostrih ovinkih, saj drseča podlaga omogoča “driftanje”. Z njimi lahko izvajamo raznovrstne trike ter jih uporabljamo v snežnih parkih. Kolesa so primerna tudi za čiste začetnike, nudijo pa še eno prednost – padec na snegu je precej mehkejši od padca na kamne. Naslednjič, ko bomo med smučanjem na progi zagledali kolesarja, bomo vedeli, kaj se je zgodilo.

Snežno kajtanje

Smučanje ter deskanje na snegu sta v Sloveniji izredno priljubljena. Žal sta športa iz leta v leto dražja, med vikendi pa nam brezskrbno smuko otežujejo dolge gneče pri žičnicah. Kaj, ko bi se namesto z žičnico na vrh pripeljali kar z zmajem? Poizkusimo snežno kajtanje. V zadnjem času je kajtanje na vodi postalo eden izmed najbolj priljubljenih poletnih športov. In ker so se kajtarji želeli s svojim konjičkom ukvarjati tudi pozimi, so izumili snežno kajtanje. Šport deluje po enakem principu, kot njegova poletna različica. Športnik – kajtar ima okoli pasu pritrjen kajt, vrsto športnega zmaja. Vodno desko nadomešča snežna oziroma smuči. Veter snežnega kajtarja vleče po zasneženih travnikih, naravnost, navzgor ali navzdol. Zmaj športnika občasno rahlo dvigne od podlage in mu omogoča izvajanje trikov. Sliši se zabavno, mar ne?

Smučanje … s padalom?

Če smo adrenalinski tip človeka, se bomo navdušili nad smučanjem s padalom. Na prvi pogled je nekoliko podobno kajtanju, vendar smučarski padalci smučajo z malimi padali. No, morda izraz smučanje ni najbolj ustrezen. Smučarski letalci namreč večino časa letijo. Ko smučajo, se padala napolnijo z zrakom in namesto, da bi ob skoku takoj pristali na snegu, nanj počasi priletijo. Medtem ko se kajtanja lahko nauči skoraj vsak, je za uporabo padala potrebno veliko vaje in znanja.

Dirkanje na ledu

Smo ljubitelji adrenalina, a smo že pozabili, kje v kleti so skrite smuči in drsalke? Spadamo med tiste, ki ob prvem snegu s svojim avtomobilom oddrvijo na najbližje parkirišče in izkoriščajo spolzkost ceste v svojo korist? Tovrstno se zabavajmo tudi letos, in to v stilu. Na Švedskem, Finskem in Norveškem obstaja cela vrsta ponudnikov, ki na zaledenelih jezerih ponujajo dirkanje na ledu. Pozabimo na povprečnost. Čez zaledenelo jezero lahko drsimo z najnovejšimi in najprestižnejšimi avtomobili. Tuthill Porsche je za ledeno dirkanje pripravil posebno različico legendarnega modela 911. Predelana verzija je opremljena z zaščitno dirkaško kletko, ki voznika ščiti ob primeru trka ali zdrsa s proge. Porscheji imajo več kot 300 konjskih moči in posebno odziven menjalnik, ki vozniku omogoča kar najbolj prefinjeno drsenje med ovinki. Tuthillov Porsche 911 je avtomobil, ki si ga prav gotovo želimo za vožnjo po ledu. Drsanje na ledu se odvija na odmaknjenih jezerih, daleč od skandinavskih mestnih središč. Strah, da bi bilo udeležencem po končanem dirkanju dolgčas, je odveč. Ponudniki paketov dirkanja združijo zabavo še z odličnim kosilom, ki ga mojstri skandinavske kuhinje pripravijo v eni izmed bližnjih koč. Zraven spada še obisk in sprostitev v spa in velnes centrih.

Zima in sneg nam dajeta neskončne možnosti za rekreacijo. Nekateri prisegamo na tradicionalne, spet drugi na nenavadne športe, za katere se nemalokrat vprašamo, ali to sploh so? Pri vsem tem je najpomembnejše, da se tudi pozimi gibamo in s tem skrbimo za dobro počutje in zdravje. Tistim bolj lenim še zmeraj preostane udobje smučarske koče in kozarec kuhanega vina, ki nas v hladnih zimskih dneh vedno pogreje.