Jos luulet, että elämä nykymaailmassa on huonoa, et tiedä kärsimyksestä yhtään mitään. 1500 vuotta sitten maan päällä oli olosuhteita, joita kukaan ei halunnut kokea.
Mnogi mislijo, da je leto 2016 s številnimi smrtmi estradnikov, denimo Davida Bowieja in Princea, in izvolitvijo Donalda Trumpa na predsedniško mesto ZDA, eno najbolj tragičnih v zgodovini sveta. Zgodovinarji se s tem prepričanjem ne strinjajo. Po njihovem mnenju se namreč nič ne more primerjati z dogodki v letu 536.
Avtorji članka, objavljenega v reviji Antiquities, he ovat Michael McCormick, profesor zgodovine na Univerzi Harvard, Christopher Loveluck, profesor zgodovine na Univerzi Nottingham, in glaciolog Paul Mayewski z inštituta za podnebne spremembe na Univerzi Maine.
Ekipa raziskovalcev se je v sklopu svoje študije osredotočila na preučevanje vzorcev ledu iz švicarskih Alp. Tako ji je uspelo odkriti nove informacije v zvezi z vulkanskim izbruhom na Islandiji, do katerega je prišlo leta 536.
Izbruh je privedel do nastanka ogromnega oblaka črnega pepela, ki je sončnim žarkom za kar 18 kuukautta preprečil pot do površja Euroopasta ja Aasia. Poljščine posledično niso prejele svetlobe, potrebne za rast, ljudje pa so ostali brez hrane. Nastopila je velika lakota.
Šest let kasneje je tudi v Vzhodno Rimskem cesarstvu izbruhnila bubonska kuga. Življenje v tistem času je torej res bilo grozno.
Prvemu izbruhu vulkana sta sledila še dva in sicer v letih 540 ja 547. Situacijo sta še poslabšala in svet pahnila v 30 let trajajočo gospodarsko recesijo.
Izbruh pa vendarle ni prinesel le slabih stvari. Raziskovalci so v ledu našli tudi delce svinca, ki je kasneje odigral pomembno vlogo pri okrevanju evropske ekonomije.
Lisää tietoa:
cambridge.org
sciencemag.org
