Bionička tehnologija i protetika jako su napredovale posljednjih godina i već su započele dvosmjernu komunikaciju između proteza i mozga. Laboratorij za primijenjenu fiziku Sveučilišta Johns Hopkins otišao je najdalje do sada, razvijajući modularnu bioničku ruku kojom upravlja misao i koja je još pokretljivija od sadašnjih proteza koje zamjenjuju amputirani ud. Osim toga, omogućuje i osjetilnu percepciju.
Prvi, ki je okusil trenutne skrajne meje bionične tehnologije je bil Les Baugh, ki je obe roki (do ramen) izgubil 40 let nazaj v nesreči z elektriko. A pot do tega, da ju je lahko uporabljal, je bila za Lesa zelo boleča. Kirurg John Hopkins mu je namreč moral ”prebuditi” mrtve živce in tistim v prsnem delu naložiti drugačno vlogo, da je lahko Baugh kasneje roki operiral z mislimi. Ti sta pritrjeni na poseben oklop, ki prek vzorcev prepoznava mišične aktivnosti, ki jih ustvarjajo prebujeni živci. To aktivnost nato prevaja v impulze, ki v končni fazi premikajo roko.
ČITAJ VIŠE: Bionička ruka
Prvi opornik so Baughu izdelali s pomočjo 3D skeniranja njegovega torza, a z rezultatom niso bili zadovoljni in so zato uporabili dobro staro tehniko s pomočjo mavca. Baugh roki uporablja od junija medtem pa so skupaj postavili nov mejnik v bioniki, namreč uspelo mu je simultano dvoročno upravljanje rok s pomočjo misli. Resda je bil potreben čas, da je osvojil tehniko ukazov, toda danes je z njimi kos marsikateri nalogi. Bionične roke namreč še zdaleč ni tako lahko uporabljati kot običajne, saj mora lastnik z njimi za premik dlani naprej premakniti ramo, potem komolec, potem zapestje, med procesom pa je na vsaki stopnji treba vzeti nekaj odmor.
Raziskovalci pravijo, da je to šele začetek in da so to ”zgodnji dnevi interneta”. Čez 5, 10 let pa bomo s pravo roko nekje 1 na 1, pravijo. In čeprav gre za prototip, je Baugh roki lahko obdržal. Še sreča, ker kakšna smola pa bi bila, če bi obe izgubil še enkrat.
Više informacija:
www.jhuapl.edu
