Kad porastem bit ću DJ! Da je sin to rekao ocu, on bi ga pokušao odgovoriti od toga, govoreći mu da u tome nema budućnosti. No kada bi mu sin predočio najnoviju listu najplaćenijih DJ-eva na svijetu koju je nedavno objavio Forbes, onda bi mu sigurno dao svoj blagoslov, što je od oca tražila i Beca iz Prave note. Zarada im je enormna, a na vrhu nalazimo starog znanca, Škota Calvina Harrisa, koji ponovno ostaje kralj elektroničke glazbe.
Calvin Harris je nesporni kralj elektronske glasbe, vsaj če upoštevamo zaslužke mojstrov mešalk, ki jo je nedavno objavila revija Forbes. Škotski producent in DJ je v zadnjem letu namreč zaslužil reči in piši 66 milijonov ameriških dolarjev, kar je skoraj enkrat več kot je zaslužilo drugo veliko ima elektronske glasbe, Francoz David Guetta, koji s 37 milijoni ”caplja” kar 29 milijonov zadaj. Kljub temu mu ni treba gledati na vsak dolar oz. evro. Harris, ki mu poslušalci dobesedno jedo iz rok (vse kar izda gre kot vroče žemljice), pa se je znašel na vrhu še ene lestvice največjih zaslužkov in sicer sta s Taylor Swift najbolje plačani zvezdniški par (skupaj sta v zadnjem letu zaslužila 146 milijonov dolarjev), za kar dolgo časa veljala Beyoncé in Jay-Z.
Poleg glasbe mu sedemmestne številke na račun polagajo tudi znamke kot so Giorgio Armani za katero je postal obraz za spodnje perilo. Harris pravi, da je bil ”vzpon elektronske glasbe v zadnjih treh letih astronomski,” in da je bil “k sreči na pravem mestu ob pravem času”. Za Škota in Francoza se je na tretje mesto uvrsti Nizozemec DJ Tiësto (36 milijonov ameriških dolarjev), peterico pa zaokrožujeta Američana Sonny Moore aka Skrillex in Steve Aoki, ki sta oba svojo denarnico odebelila za 24 milijonov.
ČITAJ VIŠE: Forbes 2015: Najplaćenije glumice na svijetu
Zaslužki DJ-jev so iz leta v leto višji. V zadnjih 12 mesecih se je na račun prvih desetih iz lestvice skupaj nateklo kar 274 milijonov ameriških dolarjev, kar je več kot enkrat več kot leta 2012, ko je prva deseterica vknjižila 116 milijonov ameriških zelencev. Kljub temu pa rast ni tako visoka kot pred nekaj leti. Še leta 2013 je bil skok glede na predhodno leto kar 108-odstoten, med leti 2013 in 2014 je padel na 11 odstotkov, v primerjavi z lani pa je bil le še 2,5-odstoten.
Eden od razlogov kot navaja Forbes je, da je trg postal bolj zasičen, cene za nastope, ipd., pa niso več tako drastično rasle. Poleg tega jih večja konkurenca sili v bolj spektakularne šove kot so jih imeli nekoč, ko so potrebovali le nekaj več kot USB disk, to pa jim požre ogromen del prihodka (med 30 in 40 odstotkov). Kljub temu se jim ne piše ravno slabo.
Više informacija:
forbes.com
