Naj nas megleno jutro ne ustavi, saj sončni žarki komaj čakajo, da se prebijejo skozi tančice jutranje megle in obudijo naravo v novi jesenski preobleki.
Pot nas mora pripeljati do Šentvida. Za Motelom Medno bomo na prvem križišču zavili levo in nato desno proti naselju Preska. Sledili bomo tablam za Goričane i Soro, ko se bo pred nami pokazal Dvorec Goričane. Baročni dvorec je med letoma 1631 in 1634 sezidal ljubljanski škof Oton grof Buchheimski. Sto let pozneje je dvorec doživel vrsto predelav, “zakrivil” jih je škof Ernest Amadeus grof Attems. Škof Anton Alojzij Wolf pa je v letih 1830 in 1831 dal podreti stranski krili dvorca in za eno nad – stropje znižati srednji trakt. Trenutno dvorec še vedno prenavljajo. Predvidena je ureditev protokolarnih in utilitarnih prostorov v pritličju, ureditev bivalnih prostorov v prvem nadstropju in šestih apartmajev v mansardi ter krajinska ureditev severnega in južnega segmenta parka. V upanju, da si bomo dvorec lahko kmalu ogledali tudi od znotraj, nadaljujmo našo pot še naprej, dokler malce pred vasjo Sora ne pridemo do Hiše kulinarike Jezeršek, ki je znana po cateringu za različne dogodke, prav tako pri njih prirejajo in organizirajo razna praznovanja, poroke, seminarje, tiskovne konference. Za pogostitev se je potrebno predhodno naročiti, če pa bi imeli posebne želje, se lahko dogovorite za sestanek in uskladite svoje želje z njihovo široko ponudbo.
Več poti, dva cilja
Na križišču zavijemo levo proti Topolu ili Sveti Katarini. Po nekaj kilometrih bomo ob cesti na levi strani zagledali številne parkirane avtomobile, na desni pa markacijo, ki označuje pot na Osolnik. Tu parkiramo naše vozilo in se podamo na makadamsko gozdno pot. Na izbiro imamo več možnosti vzpona in ker je dan še dolg, izberimo malce daljšo, a prelepo pot, ki gre najprej do Govejka (730) in se nato nadaljuje na Osolnik (837). Pri smerokazu za Govejk zavijemo na levo in se podamo po ožji gozdni poti. Le-ta nas popelje višje, kjer lahko med potjo opazujemo različne barvne kontraste jesenske preobleke. Po dobri polurni hoji prispemo do gozdnega roba, kjer se pred nami razprostre travnik s prelepim razgledom na Sv. Katarino in okoliška hribovja. Če bomo imeli malce sreče, bomo lahko na jasi opazovali mlade srnjake, ki se pasejo na zelenih površinah, zato bodimo čim tišji, da ne splašimo gozdnih prebivalcev, in nadaljujmo še malce naprej, kjer se pot razcepi na levo proti Govejku (pribl. 20 min.) ali desno za Osolnik (pribl. 1 ura).
Lahko se odločimo, da bomo osvojili oba vrha, saj ne predstavljata prevelikega fizičnega napora. Mogoče bo temu odtehtalo dejstvo, da je trenutno Dom na Govejku zaradi prenove zaprt oziroma odprt le občasno med vikendi, medtem pa nas brunarica Osolnik vabi s svojo preprosto ponudbo in prijazno postrežbo, kjer se vedno najdeta kak – šna “jed na žlico” in dišeč planinski čaj. Vrh Osolnika je nemogoče zgrešiti, saj je že od daleč prepoznaven z znamenito cerkvico sv. Mohorja in Fortunata, ki ob koncu tedna privablja številne obiskovalce, mi pa se udobno usedimo na travo in uživajmo v enkratnem razgledu na gorenjsko okolico z Lubnikom, Blegošem, Ratitovcem in Julijci ter verigo Karavank v ozadju. Poglejmo še na vzhod, kjer v jasnem dnevu naš pogled seže do Kamniških Alp z mogočnima gorama Kočno in Grintovcem. Nato se počasi odpravimo nazaj v dolino ter na poti poglejmo, ali bomo imeli kaj sreče, saj se mogoče pod listjem ali na mehkem mahu skriva jurček ali lisička. Če se na gobe ne spoznamo dobro, jih pustimo, da še naprej služijo naravi kot modni okras.
