Svi mi težimo osjećaju sreće, koji svatko drugačije zamišlja. Stoga ne čudi što mnoge svjetske kulture u svojoj kulinarskoj tradiciji imaju i neka jela za koja se kaže da imaju posebno pozitivan učinak na dobrobit i sreću onih koji ih jedu.
Tradicionalna jed na jugu ZDA, Hoppin’ John, narejena iz fižola, naj bi prav tako povečevala bogastvo.
V Nemčji, Skandinaviji in na Poljskem prisegajo na vloženi slanik.
Od juga Amerike do Evrope velja zelena listnata zelenjava, kot so ohrovt, špinača in zelje, za prinašalke bogastva.
V Turčiji je granatno jabolko sadež sreče iz več razlogov. Njegova rdeča barva predstavlja človeško srce, življenje in plodnost, njegova medicinska uporaba zdravje, njegova obilna okrogla semena pa blaginjo vsega, kar upamo, da bo prineselo nov začetek.
Kitajska beseda za ribo naj bi zvenela podobno kot beseda za izobilje, zaradi česar je postala riba, ki mora biti postrežena v celoti, od repa do glave, srečna jed.
V mnogih krajih po svetu sadje v okroglih oblikah velja za prinašalca sreče. V Španiji za srečo predlagajo zaužitje 12 grozdnih jagod, medtem ko na Filipinih velja za srečno številko trinajstica.
Na Kubi, Portugalskem, Madžarskem in v Avstraliji pujsi simbolizirajo napredek, saj pri prehranjevanju vedno rinejo z rilcem naprej in se, kot trdijo nekateri, nikoli ne premikajo nazaj.
Zaradi svoje zlate barve koruzni kruh velja za prinašalca izobilja in razkošja.
Skrivanje najrazličnejših “zakladov” v kolače in sladice je poznana tradicija v mnogih državah. Tako v Grčiji skrijejo kovanec v kolač vasilopita, Skandinavci pa mandelj v rižev puding. Za tistega, ki “zaklad” najde, bo prihodnost še posebej srečna.
Če nekatere jedi prinašajo srečo, naj bi spet druge učinkovale nasprotno. Tako se na primer losos premika nazaj po toku, kar pomeni nazadovanje in neuspeh. Prav tako naj bi piščanec simboliziral obžalovanje preteklih dogodkov, perjad pa pobeglo srečo, ki prehitro odleti stran.
Na Japonskem, Kitajskem in nekaterih drugih azijskih državah jed z dolgimi rezanci prinaša dolgo življenje.
