Los Angeles – Ostvarenje sna u anđeoskom megalopolisu

Zaradi razprostrtosti nima le enega srca, pač pa ima pravzaprav vsak del mesta svojo dušo in živi s svojim žarom. Vsako od njih je posebno, mi pa vam predstavljamo losangeleški Downtown.

Nova angelska oblačila
Centar grada, kot Angelenos (prebivalci Los Angelesa) imenujejo del, bi lahko veljal za center, če se ne bi neodvisno od njega razvijali Hollywood, Santa Monica, Malibu, Južni in Vzhodni Los Angeles, Burbank in ostali predeli. Nekoč je “downtown” veljal za mesto duhov. Na srečo so mestne oblasti k sodelovanju privabile najbolj drzne arhitekte, ki so ga spremenili v poslastico za vse čute. Ljubitelji sodobne umetnosti bomo navdušeni nad muzejem MOCA (Museum of Contemporary Art). Neverjetna zbirka del od leta 1940 do danes, ki so jih ustvarili umetniki v vseh medijih, se nahaja na kar treh lokacijah, ki so že same po sebi vrhunci sodobne umetnosti. MOCA Grand Avenue je zgradil Arata Isozaki, elegantni podzemni razstavni prostori pa od 10. februarja dalje prikazujejo najboljše iz stalne zbirke pod imenom Collecting Collections (zbirati zbirke). The Geffen Contemporary at MOCA in Pacific Design Center v Hollywoodu sta prav tako del Muzeja sodobne umetnosti.

 

Nasproti muzeja stoji ena najbolj prepoznavnih stavb Los Angelesa 21. stoletja − koncertna dvorana Walt Disney Concert Hall. V letošnji koncertni sezoni bodo losangeleški filharmoniki obeležili peto leto koncertiranja v novi zgradbi, ki o svoji nenavadni obliki prekaša vse ostale mestne novosti. Stavbo si je zamislil arhitekt Frank Gehry (v Evropi ga poznamo po Guggenheimovem muzeju v španskem Bilbau) in jo ob podpori (tudi s 50 milijoni ameriških zelencev) družine Disney zgradil kot eno od akustično najbolj sofisticiranih koncertnih dvoran na svetu. V njej bo losangeleški filharmonični orkester igral že svojo devetdeseto koncertno sezono, napovedujejo pa sedem svetovnih premier, raziskovanje Stravinskega, prvi nastop dunajskih filharmonikov pod vodstvom Zubina Mehteja, pa tudi džezovske koncerte z Davom Brubeckom, Miltonom Nascimentom ter triom Jobim in drugimi. Ob ogledu Mestne hiše (City Hall), ki je bila sicer zgrajena kot nekakšna kopija Halikarnaškega mavzoleja, ene od sedmih antičnih svetovnih čudes, se bomo morali ugrizniti v jezik, ko nam bodo ponosni vodiči zagotavljali, da je sicer veličastna zgradba iz leta 1928 ena najlepših “zgodovinskih” stavb v mestu. Je pa zato stavba obeležena v neštetih filmih, med drugim je predstavljala policijsko postajo v Dragnetu in stavbo časopisa Daliy Planet v Supermanu.

Oblikovanje v času in prostoru
Vodilni svetovni oblikovalci, ki so sestavljali žirijo v akciji revije Wallpaper, so Los Angeles izbrali za najboljše mesto. Oblikovalci se navdušujejo nad Muzejem neonske umetnosti ali nad prodajalno Modnega inštituta za oblikovanje in promocijo, kjer študentje prodajajo svoje stvaritve po izjemno nizkih cenah. Seveda obisk Los Angelesa ni popoln brez vožnje po znameniti cesti Mulholland Road, od koder se odpira najlepši pogled na znameniti napis Hollywood, ki so ga na hrib nad najbolj razvpitim delom mesta postavili leta 1923 kot reklamo, a je ostal in postal znamenitost. Tudi sprehod po ulici slavnih, Walk of Fame, je nepogrešljiv, prav tako kot nakupovanje na Rodeo Driveu in vožnja po Sunset Boulevardu, a eden najbolj zanimivih pogledov v zgodovino filmske umetnosti (brez spektakularnih posebnih učinkov, ki jih lahko občudujete na ogledu filmskih studiev Universal) je ogled galerije Annenberg v losangeleški javni knjižnici (Los Angeles Public Library). Zbirka predstavlja neverjetno zbirko hollywoodskih posterjev, reklamnih fotografij zvezdnikov, razglednic in drugega promocijskega materiala, ki nas bo popeljal v preteklost zvezdništva in glamurja.

Babilon novega sveta
21. stoletje je v mestu angelov pokukalo tudi v katoliško cerkev, katere nadškofovski sedež je katedrala Naše gospe angelske (Cathedral of Our Lady of the Angels), ki je leta 2002 nadomestila prejšnjo katedralo, uničeno v potresu leta 1994. Katedrala je postala središče druženja različnih etničnih skupnosti, saj v njej potekajo nedeljske maše v kar 42 jezikih. Bližnja kitajska četrt, posebej cesta Chung King, je v začetku novega tisočletja spremenila svoj zanikrni obraz z odprtjem prvih umetniških galerij. Vsako leto se jih je odprlo več in več in danes so še posebej obiskani petkovi in sobotni večeri, ko se ljubitelji eksperimentalne umetnosti odpravijo na ogled novih razstav. Galerije s kitajskimi in ameriškimi trgovinami in restavracijami ter neštetimi lampijoni, ki krasijo ulice, ustvarjajo čarobno vzdušje umetnosti, vina, kitajske hrane in glasbe. Če bomo sledili rdečim lampijonom, bomo prišli do Kitajsko-ameriškega muzeja, kjer si lahko do poletja ogledamo zanimivo razstavo z naslovom Odraščati kot kitajski Američan, ki prikazuje otroštvo malih Kitajcev v obljubljeni deželi v dvajsetem stoletju. Različne obraze Los Angelesa lahko vidimo na vseh koncih in krajih, najbolje pa se je odpraviti v četrti Koreatown, Little Armenia, Little Ethiopia ali pa se odpeljati v pisani Vzhodni Los Angeles, kjer prebiva ena najstarejših ameriških hispanskih skupnosti in v restavracijah ob bulevarjih Cesar E. Chavez in Ford še vedno postrežejo z originalnimi mehiškimi jedmi ob živi glasbi mariachijev. Južni Los Angeles je zaradi nasilja, ki je na ulicah izbruhnilo pred nekaj leti, dobil nadimek Harlem zahodne obale, malo Angelenosov pa ve, da so se v tamkajšnjih džez klubih kalili briljantni glasbeniki, kot so Louis Armstrong, Charlie Parker in Charlie Mingus. Najbolj nenavadna arhitekturna pridobitev Južnega Los Angelesa so prav gotovo stolpi Watts Towers, delo Simona Rodieja, ki je svojo umetnino, ki spominja na Gaudija, v svojem prostem času gradil kar 33 let.

Jedi z vseh strani
V bližini kitajske se nahaja tudi japonska četrt, Mali Tokio (Little Tokyo), kjer se lahko sprostimo v “žepnem” parku Seriyuen (vrt čistega potoka) in morda dobimo kakšno idejo, kako v domači vrt vnesti malo trenutno zelo priljubljenega zena. Tako kitajska kot japonska četrt slovita tudi po svojih restavracijah. V kitajski restavraciji Empress Pavillion si privoščimo najboljši piščančji bao v mestu, v Malem Tokiu pa nekatere suši restavracije, ki ostajajo zveste japonski tradiciji, že na vhodu stranke obveščajo, da ne strežejo kalifornijskih zvitkov (California rolls). Seveda v Ameriki ne moremo brez ogromnih porcij hrane, burgerjev in sendvičev. Ena od inštitucij ameriške prehrane je restavracija Philippe the Original na robu kitajske četrti, kjer trdijo, da so izumili sendvič French Dip (francoska štruca, polnjena z govedino in prilogo) že davnega leta 1908, še danes pa se vanjo vračajo retro nostalgiki. In če se ob vsej ponudbi raznovrstne hrane vprašamo, kje kuharski mojstri kupujejo sestavine za svoje specialitete, potem se moramo odpraviti na tržnico Grand Central Market. Tukaj se srečujejo vse rase in jeziki, ki ponujajo in kupujejo sadje, zelenjavo, meso in sveže ribe z vsega sveta že vse od leta 1917. Tukaj lahko opazimo najbolj znane losangeleške kuharske mojstre in jih povprašamo za kakšen nasvet, poslušamo opravljive zgodbice in obnove zadnjega dela mehiške limonade, se borimo za mir na Bližnjem vzhodu pri arabskih ali judovskih prodajalcih ali pa le opazujemo vrvež, ki dokazuje, da ultramoderna arhitektura v losangeleškem Downtownu še vedno pušča čas in prostor svojim prebivalcem.