Mnogi trdijo, da ima pivo v kulinariki premajhno veljavo. Ni le pijača, ki dobro odžeja, je tudi odlična družba jedem. A zato je potrebne več pivovarske raznovrstnosti.
In pri nas te ne manjka, četudi se na prvi pogled zdi, da vsi pijemo prvo ali drugo. V Slovenija je več kot trideset mini- in mikropivovarn, za katerimi se skrivajo zanimive zgodbe in še bolj zanimivi okusi. Nekatere vodijo češko ili bavarsko znanje, drugi so samouki, povsod pa je zaznati dobro mero inovativnosti.
1. Human Fish Brewery
Human Fish Brewery ali Pivovarna Človeška ribica ima zanimivo zgodbo. Če bi jo želeli povzeti v enem stavku, bi lahko zapisali, da je to pivo avstralska ideja, pri kateri gre za ameriški slog varjenja, ki nastaja na slovenskih tleh. Za idejo stoji Avstralec Matthew Charlesworth, ki znanje, ki ga je nabiral v Ameriki, že peto leto preizkuša v Sloveniji, kjer sta se mu pridružila Jaša Zidar in Jan Ledinek. Zgodba se je začela v Slovenj Gradcu, lansko leto pa se je mikropivovarna preselila na Vrhniko, kjer Matthew, ki si je nadel ime Šepetalec kvasu, živi s svojo družino. Tu zdaj nastaja svetlo pivo ale, za izdelavo katerega uporabljajo izključno savinjski hmelj. Tudi po okusu je to pivo drugačno. Estri irskega kvasa mu dajejo rahel okus po sadju. V proizvodnji pa radi za zraven še malo eksperimentirajo, na vsakih nekaj tednov presenetijo z drugačno linijo.
sl-si.facebook.com/HumanFishBrewery
Vizija
Vizija pivovarne Human Fish Brewery je pomagati spremeniti kulturo pitja piva v Sloveniji, hkrati pa želijo postati ena vodilnih mikropivovarn v Evropi. Trenutno so edina pivovarna, ki organizira izlete in degustacije, gostje se pri njih naučijo vse o sestavinah in izvedo skrivnosti varjenja piva.
2. Kratochwill
Novembra bo minilo že dvajset let odkar izpod bratskih rok Mileta in Markota prihaja pivo Kratochwill. Tedaj sta kupila tehnologijo in v uk jih je vzel pivovarski mojster iz Češke. Testirali, preizkušali in zapisovali so, pa so prišli do receptur in postopka, ki se ga držijo še danes. Tudi osnovne sestavine so enake ‒ hmelj in slad sta češka, voda pa je slovenska. Še vedno ima veliko vlogo mojster iz Češke, za stalni nadzor med postopkom pa skrbijo domači zaposleni.
V ponudbi imajo svetlo, temno, medeno in šampanjsko pivo. Svetli Pilsner je polne rumene barve in prijetnega okusa, kjer je aroma hmelja kar precej intenzivna. Temni Porter je srednjesladek ali suh, s pridihom hmelja in z izrazitejšim okusom kave ali čokolade. Medeno pivo je svetlo, slajši okus mu da dodatek kostanjevega medu. Pri šampanjskem pivu lahko izbiramo med svetlim, medenim in temnim.
Nagrade
Pivovarna Kratochwill je lani na Češkem s temnim šampanjskim pivom osvojila tretje mesto med kar petsto kandidati. Pred kratkim pa so prejeli tudi nagrado red dot za embalažo medenega piva.
“Pred kratkim je pivovarna Kratochwill prejela nagrado red dot za svojo prefinjeno oblikovano embalažo za medeno pivo.”
3. Lukoviški Rokovnjač
Lukovica ima bogato pivovarsko zgodovino, tu so varili pivo že leta 1830. Leta 2005 se je posel odločil znova oživeti Vinko Pirnat ‒ Cene, ki je alfa in omega Pivovarne Lukovica, edini zaposleni in tisti, ki stoji za Rokovnjačem. Tako se namreč imenuje lukoviško nefiltrirano in nepasterilizirano pivo. Po starih češko-nemških receptih, s pridihom Cenetove inovativnosti, nastajata svetli in temni ležak, ob priložnostih pa nastane še kaj malce bolj ekperimentalnega, kot sta dimljeno ali medeno pivo. Svetli ležak ima svež okus po hmelju ‒ savinjskem goldingu, temni ležak pa ima izrazit okus po beli kavi. Kot pove Cene, starejši ljudje pravijo, da jih spominja na okus piva, ki so ga varile njihove babice.
sl-si.facebook.com/pivorokovnjac
Zanimljiva činjenica
V Pivovarni Lukovica zvarijo od 1.500 do 2.000 litrov piva na mesec. Uporabljajo izključno ječmenov slad, hmelj iz Savinjske doline in pivski kvas. Ključna sestavina, pravijo, pa je voda, ki priteka izpod Limbarske gore.
4. Adam Ravbar
“Na Kranjskem bolj’šga piva ni, kot Adam Ravbar ga vari! Da preverite to govorico, pridite pogledat na Rodico. Ko ga poskusiš enkrat tudi ti, hvalo pel mu boš vse dni.” Takole gosta pozdravijo na Rodici, kjer se nahaja Pivovarna Adam Ravbar, ki je ime dobila po graščaku z bližnjega gradu Krumperk. Varijo svetlo in temno pivo, slednje je na bazi karamelnega slada. Glavno sestavino, pivski slad, pridobivajo iz Češke, hmelj pa je slovenski. Po polnosti okusa se čuti, da je njihova receptura značilna za češka piva. Naenkrat lahko na Rodici zvarijo 22.500 litrov piva, sicer pa na leto priteče okrog 90.000 litrov. Tega lahko poskusimo tudi zraven pivovarne, kjer se nahaja pivnica.
Prva mala pivovarna
Adam Ravbar velja za prvo malo pivovarno pri nas. Tu varijo pivo že od leta 1991, po izvirnem češkem receptu, ki ga obvladuje pivovarski mojster iz Prage.
5. Pelicon
Pivovarna Pelicon morda po določenih kriterijih ne spada v ta izbor, saj njihovega piva trenutno še ne moremo poskusiti, a gre za unikatno idejo, tudi v evropskem merilu. Zgodba gre nekako takole: Pivovarna Pelicon je mlada ekipa gurmanov, blogerjev, piscev, vino- in pivoljubcev iz Ajdovščine z vizijo ustanovitve obrtne pivovarne, ki se je poslovno idejo odločila uresničiti s pomočjo platforme Kickstarter.
Gre za prvo slovensko in tudi evropsko pivovarno, ki se je svojega zagona lotila na omenjeni način. Njihova vizija vključuje najboljše sestavine, stremeli bodo k trajnostnim metodam. Trenutno vztrajno prenavljajo prostor, tu in tam pa organizirajo kakšno Pivomanijo, degustacijske večere Pivovarne Pelicon. Kmalu bo v prostore nove pivovarne prispela vsa potrebna oprema, v tem času pa pilijo recepte in testirajo surovine.
Harmonični svetli ale
Če ga poskusiti še ne moremo, nas zanima, kakšna bodo piva Pelicon. ”Varili bomo piva vrste ale, toso, piva zgornje fermentacije. Trenutno smo v laboratoriju testirali harmonično svetlo ale pivo s slovenskih hmeljem in sadnimi notami, in zelo smo zadovoljni,” pravi Anita Lozar iz Pelicona.
6. Pivnica Flora
Decembra je Pivnica Flora, ki se nahaja tik ob italijanski meji, praznovala sedmi rojstni dan. Kot povedo, se je sprva pri ideji o lastni pivovarni porajalo več vprašanj kot odgovorov, saj je misel na lastno pivo spremljala še tista o lastni izdelavi celotne opreme za varjenje piva. Tu torej lahko govorimo o popolnem konceptu slovenskega piva. Hkrati z izdelavo opreme so začeli snovati še idejo o domači restavraciji s pridihom tipične pivnice. Danes lahko pri Flori poskušamo svetlo, temno in tudi medeno pivo. Ob posebnih priložnostih zvarijo tudi pivo zgornjega vrenja ter rdeče pivo. Pivo iz Pivnice Flora je polnega in bogatega okusa, zahvaljujoč pravemu razmerju med sladkim in grenkim. Požirek v ustih pusti nekoliko bolj sladek odtenek s poudarkom na karameli in sadju, grenčica pa ostane v grlu le kratek čas.
Znanje
Znanje o varjenju piva so v Pivnici Flora pridobivali iz obiska znanih sejmov, literature in prek posvetov z dobrimi pivovarji. Potem se je začela, kot pravijo, trnova pot izdelave opreme in po mnogih poskusih, napakah in popravkih je ta dobila končno podobo.
“Ideja je sprva porajala več vprašanj kot odgovorov, saj je misel na lastno pivo Pivnice Flora spremljala še tista o izdelavi lastne opreme za varjenje.”
Galerija slovenskih piv:
