V življenju na žalost obstaja kar nekaj slabih odločitev, ki imajo trajne posledice, a tudi tem napakam bi se lahko zlahka izognili, če bi v nas samih našli le nekaj želje in motivacije. Tukaj je petnajst najhujših napak, ki jih zagrešimo v dvajsetih pri vzpostavljanju svojega poklicnega in osebnega življenja in bi se jim bilo še kako pametno izogniti.
Katere so največje napake, ki jih ljudje delamo med 20. in 30. letom?
1. Mislimo, da sta izobraževanje in nadarjenost dovolj, da postanemo uspešni.
Visoka inteligenca, naravni talent in potrdila elitnih univerz so gotovo dobre stvari, a nikakor ne zagotavljajo, da bomo dobili tudi dobro delo, in ne pomenijo nič, če nismo pripravljeni trdo delati. Za dobro kariero so potrebni prizadevnost, vztrajnost ter ogromno truda in energije. Treba se je naučiti, da obstaja zelo malo bližnjic, ko gre za karierni uspeh. Ta se namreč nikoli ne zgodi sam od sebe.
2. Zanemarjamo svoje zdravje.
Ko bomo starejši, bomo zelo hitro ugotovili, da preprosto ne moremo več “žurati”, kot smo nekoč, na faksu. Naši mački bodo postali tako hudi, da nam bo ideja o celonočnem popivanju smešna in nič kaj vabljiva. Bolj kot se z leti oddaljujemo od svojega šolanja, bolj verjetno je, da se bo naše sprejemljivo mladostniško vedenje (čezmerno pitje, kajenje in nezdrava prehrana) spreminjalo v nevarne navade. Prav tako pa moramo biti pozorni na svoje duševno zdravje, saj se veliko morebitnih duševnih bolezni običajno pojavi okoli dvajsetega leta.
3. Ne varčujemo.
Nedavna raziskava je ugotovila, da 69 odstotkov ljudi med 18. in 29. letom nima nobenih prihrankov. Morda se naša upokojitev zdi še daleč, a si bomo naredili veliko uslugo, če si bomo priznali pomembnost varčevanja v najkrajšem možnem času. Ni potrebe, da začnemo varčevati velike vsote, saj šele začenjamo, a pomembno je, da začnemo.
4. Srečo enačimo z denarjem.
Prestiž in visoka plača nas morda res naredita trenutno srečnejše, a za trajno srečo in uspeh je potrebno še veliko več. Obžalovali bomo, če bomo sledili le denarju, ne pa tudi svojim strastem.
5. Obupamo, ko stvari postanejo težke.
Konec romantične zveze, noga v službi in slab začetek novega projekta – vse se zdi uničujoče, posebej, če se nam to zgodi prvič. Toda namesto da obupamo, moramo uporabiti napake kot priložnost za učenje in izboljšanje samega sebe. Neuspeh ni konec sveta!
6. Pustimo, da nas kot osebe opredelijo drugi ljudje.
Ko začenjamo kariero in nismo popolnoma prepričani, kaj si želimo, smo lahko dovzetni tudi za takšne stvari, kot je na primer to, da pustimo drugim, da za nas izberejo pot. Zavedati se moramo, da bo naš uspeh temeljil tudi na tem, kako dojemamo sebe, kajti to bo imelo vpliv tudi na to, kako nas dojemajo drugi.
7. Smo nestrpni.
Kje piše, da moramo s tridesetimi imeti moža/ženo, hišo ter za deset let naprej začrtano kariero? Bodimo potrpežljivi in se osredotočimo na sedanjost. Ko smo mlajši, se nam včasih zdi, da moramo doseči vse svoje cilje v najkrajšem možnem času. A pravzaprav se moramo naučiti hvaležnosti in pozornost nameniti pomembnim stvarem v življenju, ki lahko naše življenje popeljejo v eno ali drugo smer.
8. Pokušamo ustreči vsem po vrsti.
Ko začenjamo kariero, se lahko zdi samoumevno, da želimo biti v prijateljskih odnosih s svojim šefom, strankami in vsemi sodelavci. Namesto da nas potre, ko se zavemo, da nekaterim izmed njih preprosto pač nismo všeč, raje to sprejmimo in se premaknimo dalje. Neizogibno je, da komu nismo všeč, in bolje je za nas, da to doumemo prej in se ne trudimo več kot pa da zaradi tega skrbimo.
9. Mislimo, da morajo vsa prijateljstva trajati večno.
Po navadi mislimo, da bodo naši prijatelji s faksa naši najboljši prijatelji za celo življenje. Nekateri bodo res ostali z nami večino našega življenja, nekateri pa bodo zaživeli po svoje. Ko s prijatelji ne živimo več v istem mestu ali kraju, ugotovimo, kateri izmed njih nam največ pomenijo in s katerimi si zares želimo vzdrževati dober odnos.
10. Mislimo, da bo selitev v nov kraj ali mesto, rešila naše težave.
Potovanja in selitev v nove kraje nas lahko kulturno bogatijo in dvajseta so idealen čas za oboje. Ampak nikar ne mislimo, da bo selitev rešila naše težave, nam kar naenkrat razsvetlila obzorja, pomen in usmeritev.
11. Živimo v mehurčku.
Pomembno je, da s sodelavci zgradimo odnos, a če bomo ostali v mejah določenega svetu, lahko kaj hitro dobimo kratkovidno perspektivo. Dovoliti si moramo spoznati tudi nova obzorja in področja. Ljudje, ki nas obdajajo, imajo namreč neposreden vpliv na naš uspeh in neuspeh. Vplivajo pravzaprav na vse – na to, koliko se gibljemo, kaj oblečemo, koliko zaslužimo in katere vrednote cenimo. Če torej želimo živeti polno in veselo življenje, se moramo naučiti pravilno graditi odnose z dobrimi ljudmi, ki jih spoštujemo, ter se oddaljiti od ljudi, ki imajo na nas negativen vpliv.
12. Iščemo sorodno dušo.
Nekateri ljudje se odločijo, da bodo svoja dvajseta preživeli samski, brez obveznosti do drugih. Spet drugi iščejo pravo osebo, s katero bi se poročili. Slednja skupina je lahko ujeta v fantazijo iskanja nekoga, s katerim vse “klika” in s katerim je odnos preprost. Toda v resničnem življenju najbolj bogati in dolgoročni odnosi zahtevajo delo in predanost. Moramo se žrtvovati, se prilagoditi in sprejeti pomanjkljivosti. In to je tisto, zaradi česar je zabavno!
13. Načrtujemo za nekaj let naprej.
Težko je napovedati, kje bomo pravzaprav pristali in kaj bomo počeli čez leto dni. Raje, kot da se trudimo s petletnimi načrti, se osredotočimo na takojšnje cilje.
14. Mislimo, da smo manj uspešni kot naši prijatelji ali sodelavci.
Ko iščemo svojo pot v svetu, ki nas definira kot odraslo osebo, ter takrat, ko si gradimo kariero, se nam lahko zdi, da so naši prijatelji in sodelavci uspešnejši kot smo sami. A ne glede na dohodek, zaposlitev ali življenjsko situacijo, se v dvajsetih prav vsi borimo z odkrivanjem svoje prave poti – in to po navadi počnemo do konca našega življenja.
