Promet stvaraju automobili, čak iu središtima gradova. Nakon što više od sto godina živimo s automobilima, a većina gradova je autocentrična, neki ljudi polako počinju shvaćati da automobili zapravo i ne pripadaju urbanom prostoru ili centru grada. A na tu spoznaju ne navode ih samo strašne brojke iz kronike i indikator smoga. Automobili jednostavno više nisu zgodno prijevozno sredstvo. U Londonu je npr. danas se promet odvija sporije od bicikla. Pa pogledajmo koji su gradovi na putu da automobil postane "persona non grata".
Promet in avtomobili imajo vsekakor preveliko težo v naših življenjih, sploh če pomislimo, da kar 106 dni zapravimo za iskanje parkirnega prostora, prebivalci Los Angelesa pa vsako leto 90 sati preživijo ujeti v kolonah. Zato ni presenetljivo, da se toliko mest odloča avtomobile spoditi iz svojih središč, bodisi prek kazni, prek boljših prostorskih načrtov, prek aplikacij, ponekod pa celo ljudem plačujejo za to, da avto pustijo doma.
ČITAJ VIŠE: Osnovna škola u Parizu koja omogućuje biološku raznolikost
Poglejmo si nekaj mest, ki veljajo za najbolj striktne in odločne za promet in preganjalce avtomobilov iz svojih sosesk. Nobeno sicer ne načrtuje iztrebitve, so pa očitno le spoznala, da bi morale biti ulice prirejene za ljudi in ne avtomobile.
Promet v Madridu
Madrid je že izgnal večino prometa iz določenih ulic, sedaj pa se cona brez avtomobila še dodatno širi. Z avtomobilom je ta poldrugi kvadratni kilometer veliko področje dostopno le za stanovalce, vse ostale pa vožnja stane okoli 90 eura (kolikor znaša kazen). S takim tempom širjenja bo španska prestolnica v naslednjih petih letih iz centra pregnala ves promet, 24 najprometnejših ulic pa bo prirejenih za pešce. Seveda pa se poslužujejo tudi drugih metod. Večji onesnaževalci med avtomobili bodo morali po novem plačati več za parkirno mjesto, kot tisti bolj ekološki.
Promet v Parizu
Lani, ko se je Pariz ovil v do sedaj najbolj gost oblak smoga, so za dan uvedli “sode in lihe dneve”. Stopnja onesnaženja je ponekod čez noč padla za 30%, kar je lokalne oblasti podžgalo, da ljudi še naprej odvračajo od prometa in uporabe avtomobila. Prvi ukrep. Vsi, ki ne živijo v centru, tu ne bodo smeli voziti za vikende, se zna pa to kasneje razpotegnit tudi čez cel teden. Do leta 2020 naj bi podvojili tudi število stez za kolesa, izgnali dizle in omejili najbolj obremenjene ceste na električna vozila in tista z nizkimi emisijami. Število voznikov pa medtem že pridno pada. Danes 60% Parižanov nima vozila, leta 2001 ga ni imelo le 40%.
Promet v Čengduju
Novonastajajoče kitajsko južno-zahodno satelitsko mesto, ki bo mejilo na Čengdu, bi lahko v prihodnosti služilo kot vzorčen primer modernega predmestja. Namesto mestnega načrta, ki bi zahteval vožnjo, bodo ulice v njem narejene tako, da bo vsaka lokacija pješice dosegljiva v roku 15-ih minut. Mesto, ki sta ga osnovala Adrian Smith in Gordon Gill sicer ne kliče po popolnem izgonu avtomobila, bo pa za motorizirana vozila na voljo le polovica cestne površine. S svojim satelitom bo povezano prek javnega transporta, plan pa je, da bo lahko 80 tisoč prebivalcev na delo hodilo peš. Projekt naj bi zaživel po letu 2020.
Promet v Hamburgu
Hamburg ne misli prepovedati avtomobilov in prometa, kot je bilo v preteklosti narobe predstavljeno, pač pa želi, da se bo lažje gibati brez avtomobila. Ljudje jih bodo torej opuščali sami od sebe in ne pod ”prisilo”. ”Zelena mreža” bo končana v naslednjih dvajsetih letih in bo povezovala mestne parke ter tako omogočala kolesarjenje in pešačenje kamorkoli. Pokrivala bo 40% mestne površine. Mesto prav tako s parki že ozelenjuje razvpito in s pločevino natrpano avtocesto A7.
Promet v Helsinkih
Helsinkom se v naslednjih nekaj dekadah obeta poplava novih rezidentov, toda več kot bo ljudi, manj avtomobilov bo dovoljenih na mestnih ulicah. Zato so oblasti predstavile načrt, ki bo od avtomobila odvisno mestno okolico predrugačil v skupnosti, kjer se bo vse dalo doseči s hojo, center pa bo dosegljiv s hitrovozečim javnim transportom. Prav tako pripravljajo posebno storitev ”mobilnost na ukaz”. Za ta namen je nastala aplikacija, ki jo rezidenti že testirajo, s pomočjo katere si prebivalci lahko delijo kolo, taksi ali avto ali najdejo najbližjo avtobusno oziroma železniško postajo. Želja je, da čez 10 let promet in avtomobili ne bodo več potrebni.
Promet v Milanu
Za Milano so značilni promet, moda in smog. A ne Smog kot blagovna znamka oblačil. Zato se je mesto poslužilo zanimivega prijema. Če vozači pustijo svoje vozilo doma, dobijo zastonj prevoz z javnim transportom. In kako mestne oblasti preverjajo, da nekdo ne goljufa? Pripravili so posebno kutija, ki je montirana na armaturni plošči, povezana z internetom in sledi lokaciji avtomobila. Tako sistema ni mogoče prinesti naokoli. In vsak dan, ko avto ostane doma, mesto lastniku pošlje vavčer s protivrednostjo karte za avtobus ali vlak.
Promet v Københavnu
Štirideset let nazaj je bil promet v Københavnu problem kot v vsakem drugem velikem mestu. Danes se polovica prebivalcev vozi na delo s kolesom. Danska prestolnica je namreč začela vpeljevati cone za pešce v centru že v 60-ih letih in od takrat se predeli brez avtomobila samo širijo. Tako ima mesto danes preko 320 kilometara kolesarskih stez, v nastajanju pa tudi štiripasovnice za kolesa, ki bodo stegovale krake do predmestja. Nič čudnega, da ima enega najmanjših procentov lastništva avtomobila v Evropi.
