fbpx

Ovo je znanstveni razlog zašto ste lijeni!

Nedavna EEG studija (to jest, istraživanje koje uključuje mjerenje aktivnosti mozga) sugerira da bi naši mozgovi mogli biti predisponirani da više vole sjedenje ili odmaranje nego kretanje - čak i kod pojedinaca koji tvrde da žele tjelesnu aktivnost Istraživači su pokušali otkriti je li naš mozak sklon lijenosti. Više o njihovim nalazima i tijeku istraživanja možete pročitati u članku.

Ali so naši možgani nagnjeni k lenarjenju? Na to so poskušali odgovoriti raziskovalci iz Švice. Da bi odgovorili na vprašanje, zakaj posamezniki, ki si želijo telovaditi, tako pogosto najdejo izgovor, da se izognejo športu, so zasnovali zanimivo študijo, ki je vključevala merjenje možganske aktivnosti.

V raziskavi je bilo vključenih 29 mladih odraslih. Vsi izmed njih so se opredelili kot osebe, ki imajo veliko željo po fizični aktivnosti, ni pa bilo nujno, da so se s športom tudi ukvarjali. Med tem, ko so jim z napravo EEG merili možgansko aktivnost, so morali udeleženci izvajati nalogo na računalniškem zaslonu. Upravljali so z avatarjem in njihova naloga je bila, da se z avatarjem čim hitreje približajo drugim avatarjem na zaslonu, ki so fizično aktivni, ter se čim hitreje oddaljijo od avatarje, ki niso fizično aktivni (recimo ležijo, sedijo ali spijo). Nato so dobili ravno obratno navodilo –  v najhitrejšem možnem času so se morali  približati neaktivnim avatarjem ter se oddaljiti od aktivnih. Takšna naloga nam lahko pokaže, kakšen je naš zavesten odnos do nečesa.

Skoraj vsi se pogosto počutimo tako
Skoraj vsi se pogosto počutimo tako

Udeleženci so imeli krajši reakcijski čas, ko so se morali približati fizičnim aktivnim avatarjem kot fizično neaktivnim. Iz tega lahko sklepamo, da so na zavestni ravni preferirali fizično aktivnosti. Vendar pa je raziskava vključevala tudi snemanje možganske aktivnosti. EEG-rezultati so pokazali, da morajo posamezniki porabiti veliko več energije, da so se približali fizično aktivnim avatarjem ter da so se izognili avatarjem, ki so spali ali ležali. Kaj to pomeni na biološkem in evolucijskem nivoju lahko za zdaj le ugibamo. Ena izmed možnih razlag je, da so naši predniki za preživetje morali paziti na svojo zalogo energije (hrane na primer ni bilo na pretek tako kot danes) in zato so njihovi možgani bili bolj »zadovoljni«, ko so lahko počivali. Možno, da evolucije naše potrebe še niso dohitele in tako je ta mehanizem, ki je bil včasih nujno potreben, danes postal nefunkcionalen. Dobra stran pa je, da četudi so morda naši možgani nagnjeni k lenarjenju, imamo ljudje sposobnost odločanja ter se lahko v fizično aktivnost tu in tam tudi nekoliko prisilimo.

Na koncu velja tudi to pravilo
Na koncu velja tudi to pravilo

Više informacija

Više informacija:
ncbi.nlm.nih.gov

Sa vama od 2004

Od godine 2004 istražujemo urbane trendove i svakodnevno informiramo našu zajednicu sljedbenika o novostima u životnom stilu, putovanjima, stilu i proizvodima koji nadahnjuju sa strašću. Od 2023. nudimo sadržaj na glavnim svjetskim jezicima.