Växjö – najzeleniji europski grad

Prav zaradi svoje odločnosti so osvojili različne okoljevarstvene nagrade, med drugim je bilo mesto imenovano tudi za najbolj zeleno evropsko mesto.

Zeleno tudi za potomce
Dolga leta je Växjö veljal za mesto ob jezeru, kjer se srečujejo mnoge poti, a do pred nekaj desetletji je bilo jezero močno umazano, križišče cest pa nezanimivo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so začeli z načrtnim čiščenjem jezera Växjö in njegovo ponovno umestitvijo v mestno jedro. Danes je jezero ponovno čisto, poleti se v njem domačini in gostje veselo namakajo, ribarijo in se sprehajajo po čisti okolici. Leta 1980 se je mesto odločilo vzeti v svoje roke bližnjo elektrarno in namesto premoga so začeli uporabljati biomaso, s pomočjo katere se danes mesto oskrbuje z elektriko in toplo vodo. Ker so bili rezultati zadovoljivi, so se meščani leta 1996 soglasno odločili, da bodo sčasoma prenehali uporabljati fosilna goriva, rezultati pa so neverjetni. Od leta 1993 do leta 2006 se je emisija ogljikovega dioksida zmanjšala kar za 30 odstotkov na osebo, kar Växjö upravičeno umešča med najbolj ekološko ozaveščena evropska mesta. Naloga pa še ni končana, v mestu namreč pospešujejo tako imenovano zeleno trgovino, na primer prodajo hibridnih vozil in ekološko pridelane hrane. Prav tako promovirajo koncept zelenega in biološko raznolikega Växjöa z lahko dostopnimi zelenimi površinami. V poletnih mesecih je na ulicah mesta še posebej razveseljujoče dejstvo, da se vse več prebivalcev odloča za javni transport in kolesa in ne za vožnjo v potratnih Volvih in Saabih, ki so sicer ponos švedske avtomobilske industrije. Prav Saab za letošnji ženevski avtomobilski sejem napoveduje predstavitev novega hibridnega vozila. Njihova prizadevanja odmevajo tudi v tujini in februarja lani je Evropska komisija Växjöu podelila prestižno nagrado v okviru Evropske kampanije za obnovljivo energijo. Po besedah evropske komisije je Växjö uspešen primer, ki nam dokazuje, da se ekološka naravnanost obrestuje, saj so že prehodili več kot pol poti do dokončnega prenehanja uporabe fosilnih goriv. Lani je bilo mesto razglašeno za ekološko najuspešnejše mesto tudi v okviru baltskih držav. V Växjöu se zavedajo, da so mednarodne nagrade lepa promocija za mesto, da pa jih prav tako obvezujejo k še bolj trdem delu na poti do mesta, ki bo živelo od izključno čiste energije.

Veksju, Wekfu, Waks …????
Ime mesta je skoraj nemogoče izgovoriti, zato je najbolje, da ob prihodu najprej povprašamo domačine, kako pravilno izgovoriti besedico s toliko “pikicami” nad samoglasniki. Presenečeno bomo ugotovili, da je mesto zelo mlado, saj na univerzi v Växjöu, ki velja za eno boljših švedskih univerz, študira kar 16.000 študentov. Prebivalci mesta nam bodo povedali tudi, da ime mesta združuje besedici väg (cesta) in sjö (jezero), kar pomeni cesto prek zmrznjenega jezera, ki so ga kmetje prečkali pozimi na poti do trga, ki je kasneje postal mesto. Legenda o nastanku mesta govori o angleškem misijonarju Sigfridu, ki je konec vikinškega obdobja prišel oznanjat božjo besedo. Na mestu današnje katedrale je v dvanajstem stoletju zgradil prvo cerkev, okoli nje pa se je razvilo mesto. Danes je Växjö mesto z izredno visoko kakovostjo življenja. Jezero Växjö se razprostira prav v srce mesta in ponuja sprehode skozi bujno zelenje v neposredni bližini mestnega jedra. V bližini se nahaja jezero Helga z majhnim arhipelagom, kjer se poleti svobodomiselne Švedinje brez sramu nastavljajo sončnim žarkom, postavni Švedi pa razkazujejo svoje športne jadralske, plavalne in deskarske sposobnosti. Poleg kopanja v jezeru je poleti še posebej priljubljen obisk bazenov in zabaviščnih parkov na prostem. Kolesarske poti, izleti s kajaki, ribolov, golf igrišča in jahalni centri v Växjöu in okolici dokazujejo, da se prebivalci mesta res ne morejo pritoževati nad pomanjkanjem prostora ali infrastrukture za športno udejstvovanje. Športni duh Växjöa potrjujejo tudi številne športne zvezde, kot so atletinja Carolina Klüft in teniški zvezdi Mats Wilander in Jonas Björkman.

Kraljestvo stekla
Mesto z nekaj več kot 80.000 prebivalci leži v provinci Smalånd na jugovzhodu Švedske. Les predstavlja največje naravno bogastvo, a prostrana pokrajina, ki ji dominirajo jezera in gozdovi, ponuja umetniški navdih, ki je najbolje izražen v steklarstvu. Pokrajina Smalånd ima kar petnajst steklarn, med njimi tudi svetovno priznani Kosta Boda in Orrefors. Skoraj vse steklarne, tudi manjše, na primer Linshammar, Bergdala, Johanfors in Pukeberg, skušajo umetnost oblikovanja stekla približati obiskovalcem, zato vsakodnevno v tovarnah prirejajo prikaz dela oblikovalcev in steklopihačev. Ker pa so velike steklarne v veliki meri preveč komercialno usmerjene, se moramo za zares inovativne izdelke sprehoditi do manjših zasebnih oblikovalcev, kot je Transjo studio, Gullaskruv, ki ga vodijo oblikovalci stekla iz Urugvaja, ne smemo pa pozabiti niti na Wilka Adolfssona, ki svoje umetnine oblikuje v majhnem studiu v Brinklednu pri vasi Orrefors. V Växjöu so zgodovina steklarstva in nekateri od najlepših izdelkov razstavljeni v Švedskem muzeju steklarstva, ki prikazuje 500-letno tradicijo steklarstva na Švedskem, čeprav je dežela postala znana po svojih izdelkih šele v devetnajstem stoletju.

Poslovni center
Växjö velja za vodilno skandinavsko podjetniško regijo, saj je v mestu in okolici registriranih kar 7.000 podjetij različnih profilov in strok, kjer ogromne mednarodne korporacije sodelujejo z manjšimi podjetji. Volvo Construction Equipment, Saab, Alstom so le nekatera od svetovno znanih imen, ki imajo sedež v Växjöu, poleg njih je v mestu registriranih tudi več kot 350 podjetij, ki se ukvarjajo z računalniško tehnologijo. Ena pomembnejših industrij v regiji je lesna industrija. Sam Ingvar Kamprad, ustanovitelj Ikee, največje svetovne verige trgovin s pohištvom po dostopnih cenah, se je rodil v pokrajini Smalånd. Nerodovitna zemlja, ki je prebivalce prisilila k življenju v težkih razmerah, v katerih so do konca izkoristili omejena naravna bogastva, ga je naučila podjetniških potez, ki so ga umestile med najpomembnejše, pa tudi najbogatejše Zemljane. V Lammhultu se nahaja Möbelriket, eden od vodilnih severnoevropskih pohištvenih središč, kjer se pod isto streho predstavljajo izdelovalci, oblikovalci, proizvajalci in prodajalci znamenitega skandinavskega dizajna.

Nikoli pozabljena tradicija
Čeprav je Växjö mlado mesto odličnih možnosti in visoke kakovosti življenja, je prav ta še višja, ker se Švedi močno zavedajo pomena tradicije in jo ohranjajo v vsakdanjem življenju in ustanovah, ki skrbijo, da preteklost nikoli ne bo pozabljena. Zaradi revščine je Švedsko med leti 1850 in 1930 zapustilo kar 1,3 milijona domačinov, ki so v želji po boljšem življenju emigrirali v Ameriko. Nekaj sto žrtev Titanica je bilo prav Švedov, ki so se v obljubljeno deželo podali iz Smalånda. V spomin na težko življenje izseljencev je bil leta 1965 ustanovljen Švedski izseljenski inštitut, kasneje pa so odprli tudi muzej Izseljenska hiša. Inštitut stoji na čudoviti lokaciji tik ob jezeru, v srcu mesta in poleg muzeja vsebuje tudi obsežen arhiv in knjižnico. Sprehod skozi zgodovino mesta pa mora vključevati tudi obisk katedrale, kjer je bila prva cerkev zgrajena že v dvanajstem stoletju, notranjost pa je polna oken, ki so jih podarile različne steklarne iz mesta in okolice. Krajša vožnja z avtom ali avtobusom nas pripelje do ruševin utrdbe Kronoberg na obrežju jezera Helgasjön. Le štiri kilometre iz Växjöa se nahaja grad Teleborg, ki daje videz srednjeveške utrdbe, a je bil zgrajen leta 1900 kot poročno darilo enega od grofov, danes pa se grad in čudovit park uporabljata za sprejeme, poroke in konference.

Kulturni center
Glede na visoko kakovost življenja ni nenavadno, da mesto ponuja tudi izvrstno zabavo in bogat kulturni program. Koncertna dvorana je ena največjih koncertnih dvoran na Švedskem, kjer pogosto koncertira Musica Vitae, ena najboljših godalnih zasedb na svetu. Gledališče Kornoberg je eno največjih in najbolj aktivnih švedskih gledališč, posebej se odlikuje po odličnih otroških predstavah. Vsako jesen pa ljubitelje muzikalov z novo predstavo razveseli gledališče Linneateater. Växjö je tudi sedež ustanove CoMa, centra za sodobno umetniško glasbo, ki bo septembra naslednje leto organiziral svetovne glasbene dneve pod naslovom Listen to the World (Prisluhni svetu) v treh mestih po državi in eno od njih bo tudi umetniški Växjö. Da pa mesto ni predano le etno in klasični glasbi, dokazuje otvoritev glasbene hiše, ki so jo leta 2003 odprli za skupine, ki nimajo prostora, kjer naj bi igrale bodoče svetovne uspešnice. Odlično opremljena zgradba ponuja približno petdesetim skupinam, od rokerjev do hip-hop glasbenikov, odlične možnosti za delovanje, zato ne bomo presenečeni ob dejstvu, da prav iz Växjöa izhajajo odlične glasbene skupine, kot je Melody Club in The Ark, ki je lani Švedsko zastopala na evrovizijskem festivalu s popevko The Worrying Kind.

Kako doći tamo
Iz bližnjega letališča Smalånd (www.smalandairport.se) švedski prevoznik SAS (www.sas.se) leti dnevno v Stockholm, lokalni prevoznik Flysmaland (www.flysmaland.com) pa prav tako dnevno povezuje Smalånd s Stockholmom, trikrat tedensko leti v Vilnius in dvakrat tedensko v Berlin. Od oktobra 2007 Ryan air (www.ryanair.com) povezuje Smalånd z nemškim Düsseldorfom.