๋ฌ์ฝคํ ๊ฒ์ ๋ํ ๊ฐ๋ง์ด ์ ์ ์์ ์๊ฒจ์ ธ ์๋ค๋ ์ฌ์ค, ์๊ณ ๊ณ์ จ๋์? ๋ชจ๋ ๊ฐ๊ฐ ์ค์์ ๋ฏธ๊ฐ์ ์ฐ๋ฆฌ์๊ฒ ๊ฐ์ฅ ํฐ ์ฆ๊ฑฐ์์ ์ค ์ ์๋ ๊ฐ๊ฐ์ ๋๋ค. ๊ณผํ์๋ค์ ๋ฏธ๊ฐ์ด ๋์ ๋ฏธ์น๋ ์ํฅ์ ์ ์ ๋ ๋๋ผ๊ณ ์์ต๋๋ค. ๊ทธ๋์ ์ ํฌ๋ ๋ฏธ๊ฐ์ ๋ํ 6๊ฐ์ง ์ฌ์ค์ ์๋ ค๋๋ฆฌ๋ ค๊ณ ํฉ๋๋ค. ์ด ์ฌ์ค๋ค์ ํตํด ์ฌ๋ฌ๋ถ์ ๋ฏธ๊ฐ์ ์์ ํ ๋ค๋ฅธ ์๊ฐ์ผ๋ก ๋ฐ๋ผ๋ณด๊ฒ ๋ ๊ฒ์ ๋๋ค!
Okus je izjemno pomembno in kompleksno ฤutilo. Tudi zato vam predstavljamo nekatera res neverjetna dejstva povzana z okusom.
1. Naลกi moลพgani dejansko okuลกajo hrano veฤplastno z veฤ ฤuti, tudi vonjem
Ko boste zagrizli vย soฤno torto, boste v ustih obฤutili eksplozijo okusa, vsaj tako se bo zdelo. Okuลกamo namreฤ z moลพgani. Okusni senzorji – brbonฤice poลกiljajo molekule hrane do vonjavnih ลพivcev v konici nosu. Signal vonja nato potuje do obraznih in glosofaringealnih ลพivcev, ki neposredno komunicirajo z gustatorno skorjo v moลพganih. In trenutek, ko signal doseลพe skorjo, je trenutek, ko ฤutimo okus. Zato lahko nekateri po poลกkodbi moลพganov trajno izgubijo obฤutek za okus ali vonj.ย Okus je izjemno kompleksen ฤut!
2. Vonjย po ลกunkiย lahko naลกo hrano naredi slanejลกo
Celotna industrija se ukvarja z okusi in naลกim dojemanjem okusa. Veliki proizvajalci hrane zaposlujejo kemike z edino nalogo, da najdejo popolne kombinacije okusov, ki se jim moลพgani ne bodo mogli upreti. Del te znanosti je pojav t.i. fantomske arome. Znanstveniki so na primer ugotovili, da moลพgani povezujejoย ลกunko z okusom slanega, zato bodo z dodajanjem blage arome ลกunke v hrano naลกi moลพgani zaznali, da je ta bolj slan, kot je v resnici. Enako se zgodi z dodatkom vanilije, ki jo ljudje povezujejo z okusom sladkega.
3. Som je ลพival z najboljลกim obฤutkom okusa
Morda boste preseneฤeni, da je ลพival z najbolje razvitim obฤutkom za okus pravzaprav riba. Gre za soma, ki ima lahko v povpreฤju od 100.000 ์๊ฒ 175.000 okuลกalnih brbonฤic. Za primerjavo, ฤlovek jih ima do 10.000. Razlog, zakaj jih je toliko, je, daย brbonฤiceย niso le v ustih, ampak poย celem telesu, najveฤja koncentracija le-teh pa je v brkih soma. Som ลพivi v temnih in blatnih vodah, zatoย je namesto vida razvil obฤutek za okus in z njim laลพje najde hrano.
4. Vsi imamo razliฤno ลกtevilo brbonฤic za okuลกanje
ล tevilo okuลกalnihย brbonฤic je pri vsakem posamezniku razliฤno in se lahko giblje med 2.000 ๊ทธ๋ฆฌ๊ณ 10.000. Veฤina jih je nameลกฤenih na jeziku, nekaj pa jih je razporejenih tudi na notranji strani ust, grla in poลพiralnika. S staranjem naลกe brbonฤice postajajo manj obฤutljive in โโznanstveniki verjamejo, da je to razlog, zakaj imamo radi hrano ali pijaฤo, ki jihย kot mlajลกi nismo marali.ย Okus se nam torej spreminja zato, ker se spreminja dojemanje okusa.
5. Okus je tudi sproลพilec spominov
Popili ste pivo v senci terase in spomini so vas takoj popeljali veฤ deset let nazaj, do trenutka, ko ste na prvemย samostojnem izletu s prijatelji spili hladno pivo. To se zgodi, ker so spomini tesno povezani z okusi, pa tudi vonji. Znanstveniki so namreฤ odkrili povezavo med delom moลพganov, ki je odgovoren za spomin, in delom, ki kodira ฤas in prostor.
6. Nekaj โโnajljubลกih okusov smo podedovali od starลกev, tudi pretirano ljubezen do sladkega
Kemik Arthur Fox je leta 1931 po nesreฤi v zrak razprลกil kemiฤno spojino PTC (feniltiourea). Njegov kolega se je nato pritoลพil, da je okus praลกka izjemno grenak, Foxu pa je bil nevtralen. Zato sta seย odloฤila za raziskovanje med prijatelji in druลพino in ugotovila, da jeย resniฤno obstaja razlika v tem, ali ljudje zaznavajo okus PTC-ja kot grenak ali kot nevtralen. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je zaznavanje okusa PTC doloฤil gen TAS2R38, leta 2005 pa je bil isti gen povezan s tem, koliko ima nekdo rad okus po sladkem. To pomeni, da obstaja verjetnost, da je lahko vaลกa velika ljubezen do sladkarijย pogojena z genom, ki ste ga podedovali!






