책을 읽는 사람은 그렇지 않은 사람보다 오래 산다

작가 조지 RR 마틴, avtor Igre prestolov, je nekoč dejal: “Bralec ima na tisoče življenj, preden umre … Človek, ki ne bere, ima samo enega.” 연구 zbornika Social Science & Medicine 그녀는 그것을 보여주었다 ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje kot tisti, ki ne berejo.

Študija, ki je zajela 50세 이상 3,635명, je namreč pokazala, da so imeli tisti, ki so brali do tri in pol ure tedensko, 17 odstotkov manj možnosti, da bodo umrli v naslednjih ducat letih, kolikor je tudi trajala raziskava. Posamezniki, ki so brali še enkrat več, pa so imeli kar 23 odstotkov manj možnosti, da umrejo, kot tisti, ki knjige v tem času niso niti povohali.

더 읽어보기: 레 다이너스 드 갈라(Les Diners de Gala) – 살바도르 달리의 호화로운 요리책이 40년 만에 재탄생되었습니다.

Z rednim branjem si kupimo dve leti življenja, gre razbrati iz dvanajstletne študije. V času študije je umrlo 33 odstotkov sodelujočih iz skupine nebralcev in zgolj 27 odstotkov iz skupine bralcev. Pozitivni učinki so povezani izrecno z branjem knjig, ne pa tudi z branjem časopisov, revij in drugih periodičnih izdaj. Branje knjig namreč prinaša več prednosti za miselne procese, saj z njimi stopimo v večjo interakcijo. V primeru branja knjig sta aktivna dva kognitivna procesa, ki podaljšujeta življenje.

Prvi je, da branje knjige spodbuja globoko branje, to je počasen postopek poglabljanja, ki nastopi, ko začne bralec med seboj povezovati dele gradiva oz. z zunanjim svetom in prevprašuje prebrano. Z branjem si na ta način bogatimo besednjak, urimo logično razmišljanje, koncentracijo in kritično mišljenje.

Hkrati branje pripomore k razvoju empatije in spodbuja družbeno dojemanje ter dviguje čustveno inteligenco, kar ravno tako podaljšuje življenje. Pri tem ni znano, kakšno literaturo so opazovanci brali, so pa na podlagi raziskave organizacije NEA iz leta 2009, ki je ugotovila, da kar 87 odstotkov bralcev bere leposlovje, raziskovalci sklepali, da je tako tudi pri njihovih udeležencih.